Nasveti za lajšanje srbeče kože po celem telesu

Srbeča koža po celem telesu je neprijetna težava, s katero se lahko sreča vsakdo.

Najpogosteje je povezana z različnimi vzroki, kot so suha koža, alergije, ekcem ali preprosto nepravilna nega kože. V tem članku bomo raziskali vzroke za pojav srbeče kože in predstavili nasvete za učinkovito lajšanje kroničnega srbeža.

Srbež ali pruritus je neprijeten občutek na koži, ki sproži željo po praskanju ali drgnjenju. Pri kroničnem pruritusu srbež traja dlje od 6 tednov. Lahko zajema celotno površino kože (generaliziran pruritus) ali pa le določena področja – na primer lasišče, zgornji del hrbta, roke, mednožje (lokaliziran pruritus). Povzročijo ga lahko različne bolezni ali zdravila, pri istem bolniku je hkrati možnih več različnih vzrokov. Incidenca kroničnega pruritusa narašča s starostjo, bolezen je pogostejša pri ženskah kot pri moških.

Vzroki za srbečo kožo po celem telesu

Kronični pruritus je značilen za številne dermatološke bolezni, pojavlja se pa lahko tudi v sklopu različnih drugih bolezni, ki niso kožne. Vzroke za nastanek srbeče kože (kroničnega pruritusa) lahko razdelimo v štiri skupine: 

1. Bolezni kože: atopijski dermatitis, luskavica (psoriaza), lichen planus, garje, seboroični dermatitis, luskavica, folikulitis in druge. Kožne bolezni najpogosteje povzročijo lokaliziran srbež, suha koža pa lahko, še posebej v starosti, povzroči generaliziran srbež brez primarnih kožnih sprememb.

2. Sistemske bolezni: bolezni jeter s holestazo ali brez nje, kronična ledvična bolezen, hematološke bolezni (na primer mieloproliferativne bolezni), endokrine bolezni (na primer hipertiroidizem), sistemske bolezni veziva in druge. Internistične bolezni po navadi povzročajo generaliziran srbež brez primarnih kožnih sprememb. Srbež je lahko prvi znak sistemske bolezni.

3. Nevropatski in nevrološki vzroki: Nevropatski srbež je lokaliziran in brez primarnih kožnih sprememb. Vzroki za nevropatski srbež so utesnitev živčnih korenin – brahioradialni pruritus na nadlahti in/ali podlahti, notalgia paresthetica (infra) skapularno in meralgia paresthetica na stegnu lateralno. Nevrološke bolezni (multipla skleroza, tumorji možganov, cerebrovaskularni inzulti) povzročajo srbež brez primarnih kožnih sprememb. 

4. Psihogeni vzroki: psihološki dejavniki in psihiatrične bolezni lahko povzročajo lokaliziran ali generaliziran srbež brez primarnih kožnih sprememb, takšen srbež redko moti spanje. Psihogene ali nevrotične ekskoriacije nastanejo zaradi ponavljajočega se praskanja, drgnjena, stiskanja kože ali drugega načina manipulacije kože s pripomočki ali brez pri osebah z depresijo, anksiozno motnjo, obsesivno kompulzivno motnjo in drugimi psihiatričnimi boleznimi. Običajno se pojavijo razpraskane polimorfne kožne spremembe (odvisno od metode manipulacije). Manipulacijo sprožijo različni stimulusi na koži (na primer bradavice ali akne) ali čustva (bolnik manipulira popolnoma normalno kožo). Bolniki nimajo srbeža. Če se praskajo zaradi srbeža, ne smemo govoriti o nevrotičnih ekskoriacijah. 

Generaliziran srbež brez primarnih kožnih sprememb lahko povzročajo tudi napredovali malignomi, okužbe (HIV, parazitoze) in zdravila. Zdravila lahko povzročijo srbečo kožno reakcijo, najpogosteje makulopapulozen ali urtikarielen eksantem. Srbež na nespremenjeni koži zaradi vpliva zdravil je en izmed najredkejših neželenih učinkov opioidov, nesteroidnih antirevmatikov, zaviralcev ACE, antibiotikov in statinov. Anamnestični podatki o pričetku jemanja zdravila niso zanesljivi, saj je lahko latentna doba dolga. 

Pri srbežu, ki je posledica katerega koli izmed navedenih vzrokov, se lahko pojavijo tudi sekundarne kožne spremembe, ki nastanejo zaradi praskanja, drgnjenja ali kakršne koli manipulacije kože. Ekskoriacije in nespecifično vnetje kože lahko prikrijejo dermatološke  vzroke srbeža. Prav tako lahko pride do sekundarne impetigizacije. 

Slika 1: Kronični pruritus je značilen za številne dermatološke bolezni, pojavlja se pa lahko tudi v sklopu različnih drugih bolezni, ki niso kožne.

Patofiziologija nastanka srbeče kože

Mehanizmi, po katerih pride do kroničnega pruritusa zaradi katerega koli vzroka, so zapleteni. Živčni končiči za srbež se nahajajo tik pod epidermisom v koži, vidnih sluznicah in traheji. Mediatorji srbeža so histamin, opioidi, prostaglandini in drugi, lahko pa ga sprožijo tudi mehanični dražljaji (na primer dotik). Občutek srbenja se v glavnem prenaša po za srbež selektivnih majhnih nemieliniziranih C vlaknih. Ta vlakna signal prenesejo do hrbtenjače, kjer nevroni tvorijo sinapse s sekundarnimi nevroni, ki se v hrbtenjači križajo in se nadaljujejo kontralateralno kot spinotalamični trakt in prenašajo informacije o dražljajih do različnih območjih v možganih. Območja v možganih so odgovorna za oblikovanje zaznave srbeža, ocenjevanje srbeža, za čustven odgovor na srbež, za občutek nagrade in za spomin. Živčni impulzi za srbež potujejo v tesni povezavi z vlakni za bolečino. Območja v možganih, ki sodelujejo pri zaznavi srbeža, se prekrivajo z območji, ki sodelujejo pri zaznavi bolečine. Praskanje prekine srbež preko interakcije s potjo za bolečino, ki poteka po dorzalni korenini hrbtenjače. Ker ta interakcija z leti oslabi, starostniki srbež težje prenašajo. Vzrok za srbež je lahko kjerkoli na nevrofiziološki poti od živčnih končičev do možganov. Bolniki s kroničnim pruritusom so na srbež večinoma tako periferno kot centralno preobčutljivi. Zaradi tega se živčna vlakna premočno odzovejo na dražljaje (na primer toplota in praskanje), ki v normalnih okoliščinah zavirajo srbenje, prav tako pa lahko kot srbež dojemajo druge dražljaje – na primer dotik.

Slika 2: Zapleteni mehanizmi za nastanek srbeče kože po celem telesu (VIR)

Zdravljenje srbeče kože in potek bolezni

Kronični pruritus pomembno zmanjšuje kvaliteto življenja, lahko je celo tako omejujoč kot kronična bolečina. Povzroča motnje spanja in razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, ki pa lahko kronični pruritus še dodatno poslabšajo. 

Zdravljenje kroničnega pruritusa naj bo vzročno, ko je to možno. Če ne najdemo vzroka, je zdravljenje pogosto težavno.

1. Lokalno zdravljenje

Mila in pomirjanje kože

Za blag in lokaliziran srbež ter za suho kožo se v prvi vrsti priporoča uporaba učinkovin, ki pomirjajo kožo. Te učinkovine zmehčajo ostre robove v stratum corneum in izboljšajo delovanje kože kot bariere. Insuficienca kožne bariere je pogosta pri vnetnih kožnih boleznih, poslabša jo kronično praskanje, ki pa hkrati omogoča vstop dražečih snovi v kožo. 

Pri razširjenjem vnetju kože (na primer atopijski dermatitis) je lahko učinkovito in pomirjujoče zdravljenje s tehniko »mokre pižame«. Pri tej tehniki si bolnik na prizadeto področje kože namaže sredstvo za pomirjanje kože in glukokortikoid, nato pa bombažno pižamo namoči v vodo in jo ožame. To tehniko lahko bolnik uporablja manj kot en teden naenkrat. Če jo uporablja dlje, lahko pride do folikulitisa in prevelike absorbcije topikalno nanešenih glukokortikoidov. 

Srbež lahko olajša hlajenje z vlažilnimi obkladki ali kratkotrajnim tuširanjem ter dosledna nega kože. Bolnikom s kroničnim pruritusom se priporoča uporaba kislih mil, krem in čistil, saj alkalna povišajo izločanje serinske proteaze, ki lahko povzroči občutek srbenja.

Lajšanje srbeče kože po celem telesu s kremo Bioapifit®

Krema Bioapifit® je klinično testiran medicinski pripomoček, namenjen lajšanju simptomov atopijskega dermatitisa in drugih vnetnih kožnih bolezni. Krema vsebuje naravne sestavine, ki vlažijo, mehčajo in pomirjajo kožo ter uravnavajo njen pH. Nastane zaščitna plast na poškodovani koži, ki ščiti pred patogenimi mikroorganizmi in alergeni ter preprečuje izsušitev kože. Krema Bioapifit® je še posebej primerna za lajšanje srbeče kože po celem telesu.

Lokalni anestetiki

Pri lokaliziranem srbežu lahko poskusimo z lokalnimi anestetiki – pri nas se uporabljata 5% benzokain v tekočem pudru ali 5% lidokain obliž. Lokalni anestetiki imajo pri zdravljenju srbeža kratkotrajni učinek, ki je močnejši pri višjih dozah, obstaja tudi možnost kontaktne senzibilizacije. Ni še dovolj dokazov o varnosti dolgotrajne uporabe lokalnih anestetikov na velikih področjih kože.

Hlajenje

Srbež lahko olajša hlajenje z uporabo krem ali losjonov z dodatkom 1-3% mentola ali uree. Mentol aktivira ionski kanalček TRPM8, ki povzroči aktivacijo A-delta aferentnih vlaken, ki prenašajo občutek za hladno. Občutek hladu olajša srbež. Mentol se uporablja v nizkih koncentracijah, saj visoke koncentracije dražijo kožo. Dolgotrajna uporaba mentola za zdravljenje kroničnega pruritusa še ni bila preučena. 

Glukokortikoidi

Glukokortikoidi občutka srbenja ne zmanjšujejo neposredno, ampak delujejo protivnetno, zato so učinkoviti predvsem pri zdravljenju vnetnih kožnih bolezni (na primer atopijski dermatitis, psoriaza, lichen planus, genitalni lichen sclerosus). Močnejši glukokortikoidi se uporabljajo tudi za zdravljenje sekundarnih sprememb, ki nastanejo pri kroničnem pruritusu (na primer prurigo nodularis, lichen simplex chronicus). Prekomerna uporaba glukokortikoidov ima številne stranske učinke.

Druge zdravilne učinkovine

Za zdravljenje srbeža pri vnetnih kožnih boleznih (npr. seboroični dermatitis, psoriaza, različne oblike dermatitisa) lahko uporabljamo tudi inhibitorja kalcinevrina takrolimus in pimekrolimus. Registirana pa sta za uporabo pri atopijskem dermatitisu. Po začetku uporabe se pogosto na koži pojavi pekoč občutek, ki izzveni po nekaj dnevih redne aplikacije učinkovine. 

2. Sistemsko zdravljenje

Antihistaminiki

 Ne-sedirajoči antihistaminiki so učinkoviti le pri zdravljenju urtikarije. 

Antikonvulzivi

Za zdravljenje kroničnega pruritusa se lahko uporabljata tudi gabapentin in pregabalin, ki sta učinkovita predvsem pri srbežu, ki je posledica kronične ledvične bolezni in nevropatskem srbežu (postherpetični srbež, brahioradialni srbež). Pogosti neželeni učinki so zaprtje, porast telesne teže, zaspanost, ataksija in zamegljen vid.

Antidepresivi

Selektivni zaviralci prevzema serotonina (paroksetin) se lahko uporabljajo za zdravljenje različnih oblik generaliziranega srbeža. Učinkoviti so predvsem pri psihogenem srbežu in srbežu, ki je posledica holestaze. Pri zdravljenju srbeža, ki se pojavlja ponoči, in srbeža, ki je posledica rakavega obolenja, so uspešni tudi noradrenergični in specifični serotonergični antidepresivi. Za zdravljenje kroničnega srbeža lahko uporabljamo tudi triciklične antidepresive (amitriptilin) in tetraciklične antidepresive (mirtazapin).

Opiatni antagonisti

Pri zdravljenju bolnikov s kronično urtikarijo, atopijskim dermatitisom in s srbežem, ki je posledica holestaze so učikoviti antagonisti mu-opioidnih receptorjev - naltrekson. Njihovo uporabo omejujejo neželeni učinki – slabost, izguba apetita, trebušni krči in diareja. 

Fototerapija

Za zdravljenje kroničnega pruritusa se uporablja tudi fototerapja. Pri bolnikih s srbežem, ki je posledica ledvične bolezni, olajša srbenje, pri bolnikih s kožnimi boleznimi (psoriaza, atopijski dermatitis, kožni T-celični limfom) pa lahko olajša srbež in izboljša stanje kože.

Psihoterapija

Pri zdravljenju bolnikov s kroničnim pruritusom se lahko uporabi vedenjsko-kognitivna terapija, bolnika se nauči različnih mehanizmov spopadanja s težavami in zmanjševanja stresa.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o zdravljenju cervikobrahialnega sindroma.