Atopijski dermatitis pri otrocih

Atopijski dermatitis (AD) ali atopijski ekcem je nenalezljiva, močno srbeča kožna bolezen, ki prizadene dojenčke, majhne otroke, mladostnike in tudi odrasle.

Pri atopijskem dermatitisu gre za kronično stanje kože, kar pomeni, da so simptomi lahko dolgotrajni, čeprav jih dojenčki in otroci lahko »prerastejo«. Atopija pomeni osebno in družinsko nagnjenje k tvorbi posebnih protiteles tipa IgE, ki nastanejo kot odgovor imunskega sistema na različne alergene iz okolja. Atopik je človek, ki ima pozitivne vbodne kožne teste, značilne za preobčutljivost zgodnjega tipa. Pri tem ni pomembno ali je klinično zdrav in/ali ima simptome alergijske bolezni. 

Slika 1: Atopijski dermatitis pri majhnem otroku

Kako pogost je atopijski dermatitis? 

Atopijski dermatitis prizadene okrog 10-20% otrok in 2-5% odraslih po vsem svetu. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, saj 90% prizadetih atopijski dermatitis dobi pred petim letom starosti, mnogi pa ga prerastejo. Bolezen se le redko prvič pojavi v odraslosti. Atopijski dermatitis je pogostejši pri osebah, ki imajo v družini druge atopijske bolezni, kot so astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje oči. 90% oseb z AD ima alergijsko obliko bolezni. Na pojav AD poleg preobčutljivosti pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, predvsem nekatere bakterije na površini kože, na primer stafilokok. Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na nastanek AD so: 

• okolje: otroci, ki živijo v urbanih predelih z večjo onesnaženostjo in tisti, ki živijo v hladnih podnebjih, so bolj nagnjeni k razvoju AD;
• spol: ženske so nekoliko bolj nagnjene k bolezni kot moški;
• ostalo: materiali, ki se dotikajo kože (najlon, volna), hrana in pijača, psihološki stres, ekološka pralna sredstva, pasivno kajenje.

Katere tipe atopijskega dermatitisa poznamo?

Atopijski dermatitis delimo glede na rezultat testov alergije na:

• alergijski ali ekstrinzični atopijski dermatitis, kjer so IgE protitelesa v krvnem serumu močno povečana in so usmerjena proti antigenom pršic, epitela mačk in cvetnega praha, omenjeno preobčutljivost je mogoče dokazati z vbodnimi testi kakor tudi z RAST testi (radio alergo sorbentni testi);
• nealergijski ali intrinzični atopijski dermatitis, kjer IgE protitelesa niso povečana in vbodni testi so negativni.

Slika 2: Atopijski dermatitis na dlaneh

Zakaj pride do atopijskega dermatitisa?

Etiopatogeneza atopijskega dermatitisa je zapletena in ni dokončno pojasnjena. Bolezen nastane zaradi različnih dejavnikov. Pomembni sta dedna nagnjenost in motena funkcija kožne bariere, ki je povezana z mutacijo gena za filagrin. Filagrin je beljakovina, ki se veže na keratinski citoskelet v epidermisu. Koža pri bolniku z atopijskim dermatitisom transepidermalno izgublja več vode, vsebuje manj epidermalnih lipidov, ima moteno sintezo ceramidov, manjše žleze lojnice in večjo prepustnost.

Na simptome vplivajo inhalacijski alergeni (pršica, mačji epitel, trave pri odraslih) in nutritivni alergeni (jajca in mleko pri otrocih), mikororganizmi na koži, psihosomatski faktorji in dražljivci. Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je močno kolonizirana s Staphylococcus aureus. Njegovi eksotoksini delujejo kot (super)antigeni, ki vnetni odgovor kože še okrepijo. Kot superantigen lahko deluje tudi kolonizacija kože s kožno plesnijo Malassezio furfur.

Kako prepoznamo atopijski dermatitis?

Večina bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vse življenje suho in občutljivo kožo. Klinična slika je raznolika in zelo odvisna od starosti bolnika. Glavni simptom je srbež, klinični znak pa razpraskanine ali ekskoriacije, ki so posledica praskanja.

Slika 3: Izgled kože pri atopijskem dermatitisu

Pri dojenčkih in malih otrocih so spremembe akutne in se klinično izražajo kot ekcemske spremembe (neostro omejena žarišča z eritemom, mehurčki, papulami in krastami) po ekstenzornih delih okončin, trupu, licih in lasišču. Pri starejših otrocih in odraslih so kožne spremembe bolj kronične in prevladuje eritem z luščenjem, eksoriacije, lihenficirani plaki s pordelo, zadebeljeno kožo in poudarjeno kožno risbo in prurigo papule.

Predilekcijska mesta so komolčne in kolenske kotanje, zatilje, lasišče, na obrazu veke, čelo predel okoli ust (pogoste so ragade ustnih kotov), vrat in oprsje.

Pogosta je kombinacija atopijskega dermatitisa in bronhialne astme. Pri obsežnih spremembah na koži se lahko pojavita povečana telesna temperatura in mrzlica. Bolniki so zaradi trajnega, neznosnega srbenja psihično izčrpani.

Kako zdravimo atopijski dermatitis?

Glede na to, da vzrok nastanka bolezni ni v celoti pojasnjen, atopijskega dermatitisa ni možno zdraviti vzročno. Zdravljenje je zato usmerjeno k lajšanju bolezenskih simptomov in znakov, torej k čim boljši kontroli bolezenskega poteka in prepoznavanju zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na poslabšanje kožnega stanja. Vsakega bolnika zdravnik obravnava individualno, pri čemer mora nujno upoštevati njegovo starost, stopnjo vnetja in razširjenost kožnih sprememb. Predpogoj za uspešno zdravljenje je dobro sodelovanje med bolnikom oz. bolnikovimi starši in zdravnikom. Zelo pomembno je, da je bolnik čim bolje seznanjen z naravo in potekom bolezni in da upošteva ter izvaja splošna navodila in nasvete glede nege kože. Ves proces zdravljenja se vrti okrog zadostnega vlaženja kože in zmanjševanja srbeža. 

Pri alergijskem atopijskem dermatitisu je treba prekiniti ali vsaj čimbolj omejiti izpostavljanje vzročnim alergenom in svetovati ustrezno dieto pri preobčutljivosti za alimentarne alergene. Upoštevati moramo možnosti navzkrižnih reakcij.  Treba je tudi preprečiti delovanje različnih iritantov na kožo, kot so alkalna mila, detergenti, volnene in sintetične tkanine, krzno, strojna olja, veter itd. Treba je paziti pri poklicnem usmerjanju mladih bolnikov. 

Slika 4: Lokalno zdravljenje atopijskega dermatitisa s kremami

Lokalno zdravimo predvsem s skrbno nego kože z indiferentnimi mazili in oljnimi kopelmi. Na vnetnih žariščih krajša obdobja (do 7 dni) občasno uporabljamo kortikosteroidna mazila, sicer pa so se za zdravljenje izrazitejših oblik atopijskega dermatitisa uveljavili topikalni pripravki imunomodulatornih zdravil (pimekrolimus in takrolimus). Pri akutno vnetih žariščih dajemo obkladke s fiziološko raztopino in kasneje kortikosteroidne kreme. Sistemsko zdravimo izbruhe bolezni z antihistaminiki, zlasti s preparati s hkratnim sedativnim učinkom. Pri bolnikih z močno izraženim srbenjem uporabljamo tudi sedative. Hude, razširjene oblike bolezni prav tako sistemsko zdravimo s kortikosteroidi. Priporoča se tudi klimatsko zdravljenje, fototerapijo in morebiti psihoterapijo. 

Prekomerna raba kortikosteroidnih mazil lahko vodi k nastanku številnih stranskih učinkov. V zadnjem času se vse več ljudi odloča za nakup krem iz naravnih učinkovin, ki blažijo in zdravijo atopijski dermatitis. Krema za atopijski dermatitis Bioapifit® je medicinski pripomoček, ki temelji na sestavinah rastlinskega in čebeljega izvora. Uporablja se za zdravljenje atopijskega dermatitisa, seboroičnega dermatitisa, nevrodermatitisa, perioralnega dermatitisa, luskavice - Psoriasis vulgaris, Psoriasis erythrodermica in Lichen planusa I. Krema spodbuja obnovo kožnega epidermisa in vzpostavi normalne vrednosti pH kože. Izvlečki naravnih rastlinskih olj pa odstranijo luskasto površino kože in jo zmehčajo.

Slika 5: Krema za atopijski dermatitis Bioapifit®

Več o kremi lahko izveste na tej povezavi.