Arterijska hipertenzija in povišan krvni tlak – kako ukrepati?

Vsak drugi Slovenec se sooča s povišanimi vrednostmi krvnega tlaka in podatki kažejo, da se več kot polovica te težave sploh ne zaveda, saj bolezen običajno nima značilnih znakov.

Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je pogosta bolezen, pri kateri je dolgotrajna sila krvi na stene arterij dovolj velika, da lahko sčasoma povzroči zdravstvene težave, predvsem bolezni srca in ožilja. Krvni tlak je odvisen od količine krvi, ki jo črpa vaše srce in odpora pretoka krvi v arterijah. Čim več krvi črpa srce in čim ožje so arterije tem višji je krvni tlak. Krvni tlak se meri v milimetrih živega srebra (mmHg) in vsebuje dve številki. Prva ali zgornja številka (sistolični tlak) meri tlak v vaših arterijah, ko srce utripa. Druga ali spodnja številka (diastolični tlak) meri tlak v arterijah med utripi. Visok krvni tlak imate lahko sicer več let brez kakršnih koli simptomov. Nenadzorovan visok krvni tlak pa dokazano povečuje tveganje za resne zdravstvene težave, vključno s srčnim infarktom in možgansko kapjo. Na srečo lahko visok krvni tlak zlahka odkrijete. Ko veste, da imate visok krvni tlak, ga lahko skupaj z zdravnikom tudi nadzirate. Vsak drugi Slovenec se namreč že sooča s povišanimi vrednostmi krvnega tlaka in podatki kažejo, da se več kot polovica teh te težave sploh ne zaveda, ker bolezen nima značilnih znakov in ne povzroča neposredne bolečine. Redno merjenje krvnega tlaka je edina možnost, da odkrijemo arterijsko hipertenzijo in preprečimo njene hude posledice.

Simptomi

Večina ljudi z visokim krvnim tlakom nima nobenih kliničnih znakov ali simptomov, nemalokrat tudi takrat, ko krvni tlak doseže visoke vrednosti. Določeni posamezniki z visokim krvnim tlakom imajo lahko občasne glavobole, oteženo dihanje ali krvavitve iz nosu, vendar ti znaki in simptomi niso specifični in se običajno pojavijo šele, ko visok krvni tlak doseže izredno hude ali celo življenjsko nevarne vrednosti.

Smiselno je, da vašega osebnega zdravnika prosite za merjenje krvnega tlaka vsaki dve leti, začenši z 18. letom starosti. Če ste stari 40 let ali več oz. ste stari od 18 do 39 let in imate visoko tveganje za povišan krvni tlak, prosite zdravnika za merjenje krvnega tlaka vsakoletno. Na splošno je treba krvni tlak preveriti v obeh rokah, da se ugotovi, ali obstaja med njima tlačna razlika. Pomembno je tudi, da pri tem uporabljate manšeto ustrezne velikosti.

Vaš osebni oz. družinski zdravnik vam bo verjetno priporočil pogostejše meritve, če so vam že diagnosticirali visok krvni tlak ali imate druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Pri otrocih, starih 3 leta in več, se krvni tlak običajno meri v okviru vsakoletnih preventivnih pregledov. V kolikor ne obiskujete redno svojega zdravnika, lahko brezplačno merjenje krvnega tlaka opravite tudi na drugih zdravstvenih lokacijah v vaši skupnosti.

Prosto dostopni aparati za merjenje krvnega tlaka, kot so tisti v lekarnah, lahko zagotovijo koristne informacije o vašem krvnem tlaku, vendar imajo nekatere omejitve. Natančnost teh aparatov je odvisna od večih dejavnikov, kot sta pravilna velikost manšete in pravilna uporaba aparatov. Za nasvet o zanesljivosti uporabe prosto dostopnih aparatov za merjenje krvnega tlaka vprašajte svojega zdravnika.

Slika 1: Posamezniki z visokim krvnim tlakom imajo lahko občasne glavobole, oteženo dihanje ali krvavitve iz nosu, vendar se ti simptomi običajno pojavijo šele, ko krvni tlak doseže življenjsko nevarne vrednosti.

Vzroki

V osnovi ločimo dve vrsti visokega krvnega tlaka – primarno oz. esenicalno hipertenzijo in sekundarno hipertenzijo. Pri večini odraslih ni mogoče ugotoviti vzroka za visok krvni tlak. Ta vrsta visokega krvnega tlaka, imenovana primarna (esencialna) hipertenzija, se običajno razvije postopoma v več letih. Pri nekaterih ljudeh pa je visok krvni tlak posledica osnovne bolezni. Ta vrsta visokega krvnega tlaka, imenovana sekundarna hipertenzija, se običajno pojavi nenadoma in povzroči višji krvni tlak kot primarna hipertenzija. Do sekundarne hipertenzije lahko privedejo različna stanja in zdravila, med drugim; obstruktivna apneja med spanjem, ledvične bolezni, tumorji nadledvične žleze, težave s ščitnico, nekatere okvare krvnih žil, s katerimi se rodite (t. i. prirojene oz. kongenitalne žilne anomalije) ter tudi nekatera zdravila kot npr. kontracepcijske tablete, zdravila proti prehladu, dekongestivi, zdravila za lajšanje bolečin brez recepta in nekatera druga zdravila na recept. Dodatno je lahko vzrok za razvoj sekundarne hipertenzije tudi uživanje prepovedanih drog, najpogosteje kokaina in amfetamina.

Dejavniki tveganja

Visok krvni tlak ima številne dejavnike tveganja, med drugim:

• Starost. Tveganje za visok krvni tlak se s starostjo povečuje. Do približno 64. leta starosti je visok krvni tlak pogostejši pri moških. Pri ženskah je večja verjetnost za nastanek visokega krvnega tlaka po 65. letu starosti.
• Rasa. Visok krvni tlak je še posebej pogost med temnopoltimi, pogosto se razvije tudi pri zgodnejši starosti kot pri belcih. Resni zapleti, kot so možganska kap, srčni infarkt in odpoved ledvic, so prav tako pogostejši pri temnopoltih posameznikih.
• Družinska anamneza. Visok krvni tlak je lahko posledica dejstva, da je ta prisoten v družini oz. v bližnjem sorodstvu.
• Prekomerna telesna teža ali debelost. Več kot tehtate, več krvi potrebujete za oskrbo tkiv s kisikom in hranilnimi snovmi. Ko se poveča pretok krvi skozi krvne žile, se poveča tudi pritisk na stene arterij, kar vodi v zvišan krvni tlak.
• Niste telesno dejavni. Pri neaktivnih ljudeh je srčni utrip običajno višji. Čim višji je srčni utrip, tem težje mora srce delovati pri vsakem krčenju in tem večja je sila na arterije. Pomanjkanje telesne dejavnosti povečuje tudi tveganje za prekomerno telesno težo.
• Uporaba tobaka. Kajenje ali žvečenje tobaka ne le začasno zviša krvni tlak, ampak lahko kemikalije v tobaku poškodujejo sluznico sten vaših arterij. To lahko povzroči zoženje arterij in poveča tveganje za bolezni srca. Tudi pasivno kajenje lahko poveča tveganje za srčne bolezni.
• Preveč soli (natrija) v prehrani. Preveč natrija v prehrani lahko povzroči, da vaše telo zadržuje tekočino, kar poveča krvni tlak.
• Premalo kalija v prehrani. Kalij pomaga uravnavati količino natrija v celicah. Ustrezno ravnovesje kalija je ključnega pomena za dobro zdravje srca. Če s prehrano ne dobivate dovolj kalija ali če ga zaradi dehidracije ali drugih zdravstvenih stanj izgubite preveč, se lahko v krvi kopiči natrij.
• Pitje prevelikih količin alkohola. Prekomerno pitje alkohola lahko sčasoma škoduje vašemu srcu. Več kot ena pijača na dan za ženske in več kot dve pijači na dan za moške lahko vplivajo na krvni tlak.
• Stres. Visoka raven stresa lahko povzroči začasno ali dolgotrajno zvišanje krvnega tlaka. S stresom povezane navade, kot so prekomerno uživanje hrane, uporaba tobaka ali pitje alkohola, lahko povzročijo nadaljnje zvišanje krvnega tlaka.
• Nekatere kronične bolezni. Tveganje za visok krvni tlak lahko povečajo tudi nekatera kronična stanja, vključno z boleznimi ledvic, sladkorno boleznijo in spalno apnejo. Včasih k visokemu krvnemu tlaku prispeva tudi nosečnost.

Čeprav je visok krvni tlak najpogostejši pri odraslih, so lahko ogroženi tudi otroci. Pri nekaterih otrocih je visok krvni tlak posledica težav z ledvicami ali srcem. Pri vse večjem številu otrok pa k visokemu krvnemu tlaku prispevajo slabe življenjske navade, kot sta nezdrava prehrana in premalo gibanja ter v najstniških letih in v zgodnji odraslosti tudi uživanje alkohola. Več o vplivu alkohola na naš organizem in njegove interakcije z določenimi zdravili si lahko preberete na naslednji povezavi.

Zapleti

Prevelik pritisk na stene arterij, ki ga povzroča visok krvni tlak, lahko poškoduje vaše krvne žile in organe. Čim višji je krvni tlak in čim dlje je nenadzorovan, tem večja je škoda. Nenadzorovan visok krvni tlak lahko privede do zapletov, ki najpogosteje vključujejo srčni infarkt ali možgansko kap, saj visok krvni tlak lahko povzroči tudi otrdelost in zadebelitev arterij (aterosklerozo), kar lahko privede do srčnega infarkta, kapi ali drugih zapletov. Povečan krvni tlak lahko dodatno povzroči oslabitev in izbočenje vaših krvnih žil, kar povzroči nastanek anevrizme. Če anevrizma poči, pa lahko to stanje ogrozi življenje. Da bi se lahko kri črpalo proti višjemu tlaku v žilah, mora srce pogosto delati močneje. Zaradi tega se stene črpalne komore srca odebelijo (hipertrofija levega prekata). Sčasoma lahko zadebeljena mišica težko prečrpa dovolj krvi za potrebe vašega telesa, kar lahko privede do srčnega popuščanja.

Visok krvni tlak lahko privede tudi do oslabljene in zožene krvne žile v ledvicah. To lahko prepreči normalno delovanje teh organov. Zgoščene, zožene ali raztrgane krvne žile v očeh pa lahko povzročijo izgubo vida. Metabolični sindrom je skupina motenj presnove vašega telesa, ki vključuje povečan obseg pasu, visoke trigliceride, zmanjšan holesterol visoke gostote lipoproteinov (HDL – t.i. "dobri" holesterol), visok krvni tlak in visoko raven inzulina. Zaradi teh stanj je večja verjetnost za razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in možganske kapi. Nemalokrat imajo bolniki s povišanim krvnim tlakom tudi težave s spominom ali razumevanjem. Nenadzorovan visok krvni tlak lahko vpliva tudi na vašo sposobnost razmišljanja, pomnjenja in učenja. Težave s spominom ali razumevanjem pojmov so po študijah nekajkrat pogostejše pri ljudeh z visokim krvnim tlakom. Zožene ali zamašene arterije lahko omejijo pretok krvi v možgane in povzročijo določeno vrsto demence, imenovano vaskularno demenco. Tudi možganska kap, ki prekine pretok krvi v možgane, lahko povzroča vaskularno demenco.

Slika 2: Zožene ali zamašene arterije lahko omejijo pretok krvi v možgane in povzročijo določeno vrsto demence, imenovano vaskularna demenca.

Diagnostični postopki

Zdravnik vam bo ob prvem pregledu zastavil vprašanja o vaši anamnezi in opravil telesni pregled. Zdravnik, medicinska sestra ali drug zdravstveni asistent vam bo okoli roke namestil napihljivo manšeto in vam z merilnikom izmeril krvni tlak. Vaš krvni tlak je običajno treba izmeriti na obeh rokah, da se ugotovi, ali med njima obstaja razlika. Pomembno je tudi, da uporabite manšeto ustrezne velikosti.

Rezultate meritev krvnega tlaka razdelimo v več kategorij:

• Normalni krvni tlak. Vaš krvni tlak je normalen, če se giblje okoli vrednosti 120/80 mmHg.
• Zvišan krvni tlak. Zvišan krvni tlak je takrat, ko je sistolični tlak od 120 do 129 mmHg in diastolični tlak pod (in ne nad) 80 mmHg. Zvišan krvni tlak se sčasoma običajno poslabša, če ne sprejmemo ukrepov za nadzor krvnega tlaka. Zvišan krvni tlak lahko imenujemo tudi prehipertenzija.
• Hipertenzija 1. stopnje. Hipertenzija 1. stopnje se pojavi takrat, ko je sistolični tlak od 130 do 139 mmHg ali diastolični tlak od 80 do 89 mmHg.
• Hipertenzija 2. stopnje. Hipertenzija 2. stopnje je oznaka za vrednosti sistoličnega tlaka 140 mmHg ali več ter diastoličnega tlaka 90 mmHg ali več.

Hipertenzivna kriza. Izmerjeni krvni tlak, višji od 180/120 mmHg, je nujno stanje, ki zahteva nujno zdravniško oskrbo. Če dobite tak rezultat, ko si merite krvni tlak doma, počakajte pet minut in ponovno opravite meritev. Če je vaš krvni tlak še vedno tako visok, se takoj obrnite na zdravnika. Če imate tudi bolečine v prsih, težave z vidom, odrevenelost ali šibkost, težave z dihanjem ali katere koli druge znake in simptome možganske kapi ali srčnega napada, pokličite 112 ali lokalno številko nujne medicinske pomoči.

Obe številki pri merjenju krvnega tlaka sta pomembni. Po 50. letu starosti pa je sistolična vrednost še pomembnejša. Izolirana sistolična hipertenzija je stanje, pri katerem je diastolični tlak normalen (manj kot 80 mmHg), sistolični tlak pa visok (večji ali enak 130 mmHg). To je pogosta vrsta visokega krvnega tlaka pri ljudeh, starejših od 65 let.

Ker se krvni tlak običajno spreminja čez dan in se lahko poveča med obiskom pri zdravniku (t.i. sindrom bele halje), bo zdravnik verjetno opravil več meritev krvnega tlaka na treh ali več ločenih obiskih, preden vam bo postavil diagnozo povišanega krvnega tlaka.

Merjenje krvnega tlaka v domačem okolju

Zdravnik vas bo najverjetneje prosil, da si krvni tlak beležite tudi doma, da bi vam lahko nato ob naslednjem obisku podal dodatne informacije o vašem krvnem tlaku in potrdil, ali imate resnično (pre)visok krvni tlak. Merjenje krvnega tlaka na domu je tako pomemben način za potrditev diagnoze povišanega krvnega tlaka, v pomoč je lahko tudi, ko se sprejemajo odločitve za zdravljenje poslabšanja krvnega tlaka. Domači merilniki krvnega tlaka so sicer široko dostopni in cenovno ugodni, za nakup pa ne potrebujete zdravniškega recepta. Merjenje krvnega tlaka na domu sicer ni nadomestilo za obiske pri zdravniku, prav tako imajo lahko merilniki krvnega tlaka na domu tudi nekatere omejitve. Zato se prepričajte, da uporabljate potrjeno napravo, in preverite, ali se manšeta prilega. Enkrat na leto monitor prinesite s seboj v ordinacijo svojega zdravnika, da se preveri njegovo natančnost.

Slika 3: Merjenje krvnega tlaka na domu je pomemben način za potrditev diagnoze povišanega krvnega tlaka, v pomoč je tudi, ko se sprejemajo odločitve za nadaljnje zdravljenje.

Dodatni diagnostični testi

Če imate visok krvni tlak, vam lahko zdravnik priporoči teste za potrditev diagnoze in preverjanje osnovnih bolezni, ki lahko povzročijo hipertenzijo.

Ambulantno spremljanje. Ta test 24-urnega spremljanja krvnega tlaka se uporablja za zanesljivo potrditev visokega krvnega tlaka. Naprava, ki se uporablja za ta test, meri vaš krvni tlak v rednih časovnih presledkih v obdobju 24 ur in zagotavlja natančnejšo sliko sprememb krvnega tlaka v povprečnem dnevu in noči.

Laboratorijske preiskave. Zdravnik vam lahko priporoči testiranje urina (urinsko analizo) in krvne preiskave, vključno s testiranjem vrednosti holesterola v krvi.

Elektrokardiogram (EKG). S tem hitrim in nebolečim testom se izmeri električno aktivnost vašega srca. Glede na vaše znake in simptome ter rezultate testov lahko zdravnik odredi še ehokardiogram, da se preveri nekoliko več morebitnih kliničnih znakov bolezni srca za kar se uporablja zvočne valove, ki ustvarjajo slike srca.

Zdravljenje

S spremembo življenjskega sloga lahko nadzorujete in uravnavate visok krvni tlak. Zdravnik vam lahko priporoči, da spremenite življenjski slog, vključno z:

• uživanjem srcu prijazne prehrane, ki praviloma vsebuje manj natrija (soli),
• redno telesno aktivnostjo,
• vzdrževanjem zdrave telesne teže oz. njenim nižanjem, če imate prekomerno telesno težo in
• omejitvijo vnosa količine popitega alkohola.

Včasih pa spremembe življenjskega sloga niso dovolj. Če dieta in telesna vadba ne pomagata, vam lahko zdravnik priporoči redno jemanje zdravil za znižanje krvnega tlaka.

Klasična zdravila

Vrsta zdravil, ki vam jih zdravnik predpiše za visok krvni tlak, je odvisna od vaših meritev krvnega tlaka in splošnega zdravstvenega stanja. Dve ali več zdravil za hkratno zdravljenje krvnega tlaka pogosto deluje bolje kot eno. Zdravila se lahko glede na morebitno prisotnost stranskih učinkov tudi spreminjajo oz. se prilagajajo njihovi odmerki. Cilj zdravljenja krvnega tlaka je ohraniti krvni tlak, ki je nižji od 130/80 mmHg, če ste zdrava odrasla oseba, stara 65 let ali več ali če ste zdrava odrasla oseba, mlajša od 65 let, z 10-odstotnim ali večjim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja v naslednjih 10 letih. Enako velja, če imate kronično ledvično bolezen, sladkorno bolezen ali koronarno bolezen. Pred začetkom zdravljenja zaradi visokega krvnega tlaka je smiselno povprašati vašega osebnega oz. družinskega zdravnika o priporočenih vrednostih krvnega tlaka, ki se lahko razlikuje glede na starost in vaše zdravstveno stanje, zlasti če ste starejši od 65 let.

Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, so najpogosteje naslednja:

• Diuretiki. Diuretiki so zdravila, ki ledvicam pomagajo izločati natrij in vodo iz telesa. Ta zdravila so pogosto zdravila prvega izbora, s katerimi poskušamo zdraviti visok krvni tlak. Obstajajo različni razredi diuretikov, vključno s tiazidnimi, kalijevimi in diuretiki zanke. Katerega od njih vam bo priporočil zdravnik, je odvisno od vaših meritev krvnega tlaka in drugih zdravstvenih stanj, na primer bolezni ledvic ali srčnega popuščanja. Diuretiki, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje krvnega tlaka, so klortalidon, hidroklorotiazid (mikrozid) in drugi. Pogost neželeni učinek diuretikov je povečano uriniranje, kar lahko zmanjša raven kalija. Če imate nizko raven kalija, lahko vaš zdravnik zdravljenju doda kaliju varčen diuretik - na primer triamteren (Dyazide, Maxide) ali spironolakton (Aldactone).

• Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitorji). Ta zdravila - kot so lizinopril (Prinivil, Zestril), benazepril (Lotensin), kaptopril in druga - pomagajo sprostiti krvne žile tako, da blokirajo nastajanje naravne kemične snovi, ki zožuje krvne žile.

• Blokatorji receptorjev za angiotenzin II. Ta zdravila sprostijo krvne žile tako, da blokirajo delovanje in preprečujejo nastajanje kemikalije, ki zožuje krvne žile. Ta skupina zdravil vključuje kandesartan (Atacand), losartan (Cozaar) in druge.

• Blokatorji kalcijevih kanalov. Ta zdravila - vključno z amlodipinom (Norvasc), diltiazemom (Cardizem, Tiazac, drugi) in drugimi - pomagajo sprostiti mišice vaših krvnih žil. Nekatera upočasnijo srčni utrip. Blokatorji kalcijevih kanalov lahko pri starejših ljudeh in ljudeh afriškega porekla delujejo bolje kot sami zaviralci ACE. Med jemanjem blokatorjev kalcijevih kanalčkov ne jejte in ne pijte izdelkov iz grenivke. Grenivka poveča raven nekaterih blokatorjev kalcijevih kanalčkov v krvi, kar je lahko nevarno. Če vas skrbi medsebojno učinkovanje zdravil z določeno hrano, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Slika 4: Najpogosteje se za zdravljenje arterijske hipertenzija oz. povišanega krvnega tlaka predpisujejo diuretiki, zaviralci angiotenzinske konvertaze, blokatorji receptorjev za angiotenzin II in blokatorji kalcijevih kanalov.

Dodatna zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka

Če se s kombinacijami zgoraj navedenih zdravil težko dosežete ciljni krvni tlak, vam lahko zdravnik predpiše:

• Alfa blokatorje. Ta zdravila zmanjšujejo živčne signale do krvnih žil in tako zmanjšujejo učinke naravnih kemikalij, ki zožujejo krvne žile. Blokatorji alfa vključujejo doksazosin (Cardura), prazosin (Minipress) in druge.

• Alfa-beta blokatorji. Alfa-beta blokatorji blokirajo živčne signale do krvnih žil in upočasnijo srčni utrip ter tako zmanjšajo količino krvi, ki jo je treba prečrpati skozi žile. Mednje vključujemo karvedilol (Coreg) in labetalol (Trandate).

• Beta blokatorji. Ta zdravila zmanjšajo obremenitev srca in razširjajo krvne žile zaradi česar srce bije počasneje in z manjšo silo. Beta blokatorji vključujejo acebutolol, atenolol (Tenormin) in druge. Beta blokatorji običajno niso priporočljivi kot edino zdravilo, ki vam ga predpišejo, vendar so lahko učinkoviti v kombinaciji z drugimi zdravili za krvni tlak.

• Antagonisti aldosterona. Tudi ta zdravila spadajo med diuretike. Primera dveh zdravil sta spironolakton in eplerenon (Inspra). Ta zdravila blokirajo učinek naravne kemične snovi, ki lahko povzroči kopičenje soli in tekočine, kar lahko prispeva k visokemu krvnemu tlaku. Uporabljajo se lahko za zdravljenje arterijske hipertenzije pri osebah, kjer druga antihipertentivna zdravila niso učinkovita.

• Zaviralci renina. Aliskiren (Tekturna) upočasni proizvodnjo renina, encima, ki ga proizvajajo ledvice in ki sproži verigo kemičnih korakov, ki povečujejo krvni tlak. Zaradi tveganja resnih zapletov, vključno z možgansko kapjo, aliskirena ne smete jemati z zaviralci ACE ali blokatorji receptorjev za angiotenzin II.

• Vazodilatatorji. Ta zdravila vključujejo hidralazin in minoksidil. Delujejo neposredno na mišice v stenah vaših arterij in preprečujejo, da bi se mišice napenjale in da bi se vaše arterije zožile.

• Sredstva s centralnim delovanjem. Ta zdravila preprečujejo, da bi vaši možgani živčnemu sistemu sporočili, da naj pospeši srčni utrip in zoži žile. Primeri takih zdravil so klonidin (Catapres, Kapvay), gvanfacin (Intuniv) in metildopa.

Zdravljenje odporne (rezistentne) hipertenzije

Če vaš krvni tlak ostaja trmasto visok kljub jemanju vsaj treh različnih vrst zdravil za visok krvni tlak, med katerimi mora biti običajno tudi diuretik, imate morda odporno oz. rezistentno hipertenzijo. Za odporno hipertenzijo se šteje tudi, če imate nadzorovan visok krvni tlak, vendar za doseganje tega nadzora hkrati jemljete štiri različne vrste zdravil. V tem primeru mora zdravnik raziskati možnost sekundarnega vzroka za visok krvni tlak. Odporna hipertenzija ne pomeni, da se vaš krvni tlak ne bo nikoli znižal. Če lahko skupaj z zdravnikom ugotovita vzrok, se lahko oblikuje učinkovitejši načrt zdravljenja, ki vam bo pomagal doseči ciljni krvni tlak.

Zdravljenje odporne hipertenzije lahko vključuje več korakov, najpogosteje spreminjanje zdravil za visok krvni tlak, z namenom, da se ugotovi katere kombinacije in odmerki najbolje delujejo. Ključen je tudi pregled vseh zdravil, ki jih jemljete, tudi tistih, ki jih jemljete zaradi drugih bolezni ali so jih kupite brez recepta v prosti prodaji. Spreminjanje zdravega življenjskega sloga, kot so zdrava prehrana z manj soli, vzdrževanje zdrave telesne teže in omejevanje uživanja alkohola so prav tako ključni ukrepi.

Zdravila za zdravljenje krvnega tlaka morate vedno jemati, kot vam je bilo predpisano. Nikoli ne izpustite odmerka ali nenadoma prenehajte jemati zdravila za krvni tlak. Nenadno prenehanje jemanja nekaterih zdravil za krvni tlak, na primer beta blokatorjev, lahko namreč povzroči nenadno zvišanje krvnega tlaka. Če izpuščate odmerke, ker imate neželene učinke ali ker preprosto pozabite vzeti zdravila, se o možnih rešitvah posvetujte z zdravnikom. Vsekakor pa ne spreminjajte svojega zdravljenja brez zdravnikovega navodila.

Sprememba življenjskega sloga in drugi ukrepi

Spremembe življenjskega sloga vam lahko pomagajo pri nadzoru in preprečevanju visokega krvnega tlaka, tudi če jemljete zdravila za krvni tlak. Jejte zdravo hrano oz. uživajte prehrano, ki je zdrava za srce. Najnovejše študije priporočajo dieto DASH (iz angl. »Dietary Approaches to Stop Hypertension«), ki poudarja pomembnost uživanja svežega sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, perutnine, rib in nemastnih mlečnih živil. Zagotovite si tudi veliko kalija, ki lahko pomaga pri preprečevanju in nadzoru visokega krvnega tlaka ter uživajte manj nasičenih maščob in transmaščob.

Zmanjšajte količino soli v prehrani. Prizadevajte si omejiti natrij na manj kot 2.300 miligramov (mg) na dan ali manj. Vendar je za večino odraslih idealen nekoliko manjši vnos natrija - 1.500 mg na dan ali celo manj. Količino zaužite soli lahko zmanjšate tako, da pri pripravi hrane uporabljate manj soli oz. jeste nesoljeno hrano, pozorni pa morate biti tudi na količino soli v predelani hrani, ki jo uživate, kot so vnaprej pripravljene juhe iz vrečk.

Ohranite zdravo telesno težo. Vzdrževanje zdrave telesne teže ali hujšanje, če imate prekomerno telesno težo, vam lahko pomaga nadzorovati visok krvni tlak in zmanjšati tveganje za razvoj drugih zdravstvenih težav. Na splošno lahko z vsakim kilogramom telesne teže znižate krvni tlak za približno 1 mmHg.

Povečajte telesno dejavnost. Redna telesna dejavnost lahko pomaga pri zniževanju krvnega tlaka, obvladovanju stresa, nadzorovanju telesne teže in zmanjšanju tveganja za številna druga zdravstvena stanja. Če imate visok krvni tlak, lahko z dosledno zmerno do visoko intenzivno vadbo znižate zgornjo vrednost krvnega tlaka za približno 11 mmHg, spodnjo vrednost pa za približno 5 mmHg. Prizadevajte si za vsaj 150 minut tedenske zmerne aerobne dejavnosti ali 75 minut tedenske intenzivne aerobne dejavnosti ali za kombinacijo zmerne in intenzivne dejavnosti. Večino dni v tednu na primer poskusite hoditi hitro približno 30 minut. Lahko pa poskusite z intervalnim treningom, pri katerem se izmenjujejo kratke intenzivne dejavnosti s kratkimi obdobji okrevanja z lažjo dejavnostjo. Vsaj dva dni na teden izvajajte tudi vaje za krepitev mišic.

Omejite alkohol in ne kadite. Tudi če ste zdravi, lahko alkohol zvišuje krvni tlak. Če se odločite za pitje alkohola, to počnite zmerno oz. v majhnih količinah. Pri odraslih osebah brez pridruženih bolezni je praviloma uživanje alkohola manj tvegano, če moški spije dve enoti alkohola na dan (2 dl vina ali pol litra piva), ženska pa eno enoto. Vsekakor pa je lahko vsako dolgotrajno pitje alkohola kljub temu škodljivo za naše zdravje. Tobak pa po drugi strani poškoduje stene krvnih žil in pospeši nastajanje oblog v arterijah. Če kadite, se je z vašim zdravnikom smiselno posvetovati o ukrepih, ki so vam na voljo za opustitev kajenja. Več o odvisnosti od nikotina in možnostih zdravljenja si lahko preberete v naslednjem prispevku.

Obvladajte stres. Zmanjšajte stres, kolikor je to le mogoče. Izvajajte tehnike zdravega spoprijemanja s stresom, kot so sproščanje mišic, globoko dihanje ali meditacija. Pomagata lahko tudi redna telesna dejavnost in dovolj spanja.

Spremljajte svoj krvni tlak na domu. Spremljanje krvnega tlaka na domu vam omogoča vodenje dnevnega dnevnika meritev krvnega tlaka. Zdravnik lahko pregleda podatke in ugotovi, ali vaše zdravilo deluje in ali imate večjo verjetnost za razvoj zdravstvenih zapletov. Spremljanje krvnega tlaka na domu sicer ni nadomestilo za redne obiske pri zdravniku. Tudi če imate normalne meritve krvnega tlaka, ne prenehajte jemati zdravil, prav tako jih ne spreminjajte sami, temveč se o tem posvetujte z zdravnikom. Če je vaš krvni tlak pod nadzorom, se posvetujte z zdravnikom o tem, kako pogosto ga morate preverjati. Ženske z visokim krvnim tlakom v času nosečnosti se morajo z zdravniki pogovoriti, kako nadzorovati krvni tlak med nosečnostjo.

Redno izvajajte tehnike sproščanja oz. se poslužujte meditacije. Nekatere raziskave kažejo, da lahko počasno, umirjeno dihanje (od pet do sedem globokih vdihov na minuto) v kombinaciji z drugimi tehnikami sproščanja zmanjša krvni tlak. Na voljo so tudi nekatere naprave, ki spodbujajo počasno in globoko dihanje. Tovrstne tehnike za zniževanje krvnega tlaka so koristne in smiselne, še zlasti, če se hkrati soočate še z drugimi duševnimi motnjami, kot sta anksioznost in depresija.

Slika 5: Spremembe življenjskega sloga, vključno z vsaj 150-minutno tedensko zmerno aerobno dejavnostjo ali 75-minutno tedensko intenzivno aerobno dejavnostjo, ključno pripomorejo k znižanju krvnega tlaka.

Alternativni medicinski pristopi

Čeprav sta sprememba prehrane in telesna vadba najprimernejša ukrepa za zniževanje krvnega tlaka, ga lahko pomagajo zniževati tudi nekateri prehranski dodatki. Najpogosteje se bolniki poslužujejo naslednjih prehranskih dopolnil:

• rastlinske vlaknine, kot sta indijski trpotec (psillium) in pšenični otrobi,
• minerali, kot so magnezij, kalcij in kalij,
• folna kislina (vitamin B9),
• dodatki ali izdelki, ki povečujejo količino dušikovega oksida (NO) ali širijo krvne žile (so vazodilatatorji), predvsem so to kakav, koencim Q10, L-arginin in česen in
• omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah, dodatkih z visokimi odmerki ribjega olja in lanenem semenu.

Preden kateregakoli od teh prehranskih dodatkov dodate k vašemu režimu zdravljenju krvnega tlaka, je smiselno tudi posvetovanje z vašim osebnim zdravnikom.

 

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o izboljšanju imunskega sistema.

Avtor članka je Dominik Škrinjar, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.