Kako izboljšati imunski sistem?

Imunski sistem je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Ključna značilnost imunskega sistema je sposobnost razločevanja med telesu lastnimi in tujimi molekulami, ki so izražene na površini celic ali plavajo v medceličnini, pri čemer v normalnih okoliščinah sprožijo imunski odziv samo tuje. Tistim molekulam, ki sprožijo imunski odziv tako, da se vežejo na specifične imunske receptorje, pravimo antigeni. Pogosti so na bakterijah, virusih, parazitih in glivah, antigen pa je lahko tudi zdravilna učinkovina v zdravilu, pelod, različne kemikalije, v določenih primerih pa tudi človeku lastne molekule.

Slika 1: Mikroorganizmi nas obkrožajo in lahko povzročijo okužbe

Temelji imunskega sistema se izoblikujejo v prvih 1000 dneh našega življenja. Vendar se po tem obdobju razvoj imunskega sistema ne zaključi. Skozi celotno odraščanje in tudi odraslo dobo, do konca življenja se naš imunski sistem uči in dozoreva. Kje točno se nahaja imunski sistem je pravzaprav nemogoče določiti, saj je pravzaprav razširjen po celotnem telesu. Zelo pomembni elementi telesa, ki sodelujejo pri delovanju imunskega sistema in kjer se nahajajo celice, ki ščitijo naš organizem so: bezgavke, mandlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc, imunske celice v sluznici dihal in imunske celice v črevesni sluznici.

Poznamo dva glavna oziroma osrednja dela imunskega sistema. Imenujeta se prirojen imunski sistem in pridobljen imunski sistem.

Naša aktivna naravna imunost nastane zaradi stika telesa s povzročiteljem bolezni. Takrat se namreč sproži tvorba protiteles, ki so ob naslednjem stiku z enakim povzročiteljem, že prisotna v našem telesu in lahko branijo naš organizem. Kot umetno aktivno imunost pa tretiramo cepljenje. Cepivo, ki nam ga vbrizgajo v telo namreč vsebuje oslabljene povzročitelje bolezni, kar pa zadošča, da pride do učinkovite tvorbe protiteles. Pasivno imunost, ki je druga vrsta imunosti, pridobimo ko se nam dajo protitelesa.

Slika 2: Delitev imunskega sistema

Naravna imunost

Naravna imunost rezultat imunološkega spomina na predhodno srečanje z boleznijo oz. stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni zaradi stika z njo. Ko govorimo o naravni imunosti, mislimo tako na naravno imunost, ki jo otrok pridobiva prek materinega imunskega sistema oz. s prehajanjem materinih protiteles v njegovo telo (najprej prek posteljice oz. placente, po rojstvu pa prek protiteles v mlezivu in materinem mleku), kot na imunost otrok in odraslih, pridobljeno ob stiku z določenimi boleznimi.

Humoralna imunost

Humoralni imunski sistem je del imunskega sistema, ki telo brani pred vdorom organizmov in drugih tujkov. Za humeralni del poskrbijo makromolekule zunaj celic. To so lahko izločena protitelesa, proteini komplementa ali nekateri protimikrobni peptidi. Njihova naloga je napadati bakterije (in druge tuje snovi), ki so prosto v krvnem obtoku ali drugih tekočinah.

Zakaj nam pade imunski sistem?

Poznamo več dejavnikov, ki povzročijo oslabelost imunskega sistema. Stres dokazano vpliva na poslabšano stanje imunskega sistema, saj višje ravni kortizola prispevajo k pogostejšim prehladom, pa tudi srčnim boleznim, diabetesu.

Poleg stresa je morebitni krivec lahko neustrezna in neuravnotežena prehrana, saj imunski sistem potrebuje pravo gorivo, s katerim napaja svoje delovanje. Škoduje tudi pretirano uživanje alkohola, ki dolgoročno vpliva na delovanje celic imunskega sistema, kar lahko vodi v nastanek nekaterih vrst raka.

Pomanjkanje spanja je naslednji dejavnik, zaradi katerega si imunski sistem ne opomore, povezujejo pa ga tudi z manjšo produkcijo imunskih celic, zadolženih za boj proti boleznim.

Pomembna dejavnika sta še pomanjkanje telesne dejavnosti in debelost, zanimivo pa ima lahko neželeni učinek tudi pretirana telesna dejavnost, saj telo večino energije usmeri v obnavljanje mišic namesto v obrambo pred virusi.

Imunski sistem lahko oslabijo tudi jemanje nekaterih zdravil, dehidracija, kajenje ter druge slabe navade.

Kako lahko okrepimo svoj imunski sistem?

Naš imunski sistem se izoblikuje že v otroštvu. Kljub temu pa lahko v odrasli dobi naredimo veliko, da imunski sistem še dodatno okrepimo.

Okrepitve imunskega sistema se lahko lotimo na več različnih načinov. Da bo naš imunski sistem deloval učinkovito, je v prvi vrsti smiselno slediti načelom zdravega življenja.

Smiselno je slediti nekoliko bolj podrobnim smernicam strokovnjakov, ki predlagajo predvsem:

• uživanje uravnotežene prehrane
• zadosten vnos tekočine, predvsem vode
• več časa na svežem zraku
• skrb za črevesje in celoten prebavni sistem
• skrb za osnovno higieno rok
• zadostno količino spanja
• redno telesno aktivnost
• zmanjšanje vsakodnevnega stresa

Prehrana velja za enega izmed izredno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema. Tako podhranjenost kot prehranjenost na imunski sistem ne vplivata dobro. V državah v razvoju mnogi trpijo zaradi oslabljenega imunskega sistema zaradi nezadostnega kaloričnega vnosa in neraznovrstne hrane. Pri prehranjenih osebah pa je vpliv na imunski sistem tudi posledica enoličnih obrokov, ki so revni z vitamini in minerali. Prav tako pa pridobljene maščobne obloge prispevajo k pojavu kroničnih vnetnih procesov.

Za dobro delovanje imunskega sistema je priporočljivo uživanje večjih količin sveže zelenjave in sadja, zadosten vnos vitaminov in mineralov, uživanje oreščkov in živil bogatih z omega 3 maščobnimi kislinami ter omejiti vnos nasičenih maščobnih kislin.

Uravnotežena prehrana, ki vključuje veliko sadja, zelenjave in oreškov, je že sama po sebi znana po tem, da lahko podpira delovanje imunskega sistema. Nepredelana živila, ki nam jih ponuja narava, so namreč bogata z antioksidanti in vitamini, ki so ključni za ohranjanje močne obrambe telesa.

Slika 3: Uravnotežena prehrana podpira delovanje imunskega sistema

Vloga vitaminov in mineralov pri krepitvi imunskega sistema

Številni vitamini pomagajo povečati sposobnost telesa, da se lahko samo brani pred okužbami. Naštetih je nekaj najpomembnejših:

• Vitamin C ima osrednjo vlogo pri imunski funkciji in se pogosto uporablja za izboljšanje obrambe telesa pred okužbami.
• Vitamin D3 je pomembno mikro hranilo, ki sodeluje v mnogih procesih v telesu in je eden izmed najboljših vitaminov za krepitev imunskega sistema. Pri prehranskih dopolnilih se je najbolje odločiti za obliko D3, saj ima najboljšo absorbcijo.
• Vitamin A je v maščobi topen vitamin in je ključnega pomena za ohranjanje zdravega vida, pri čemer tudi podpira zdravje kože in spodbuja pravilno rast in razvoj.
• Vitamin E se ponaša kot v maščobi topen vitamin in antioksidant, saj pomaga v boju proti prostim radikalom in preprečuje oksidativne poškodbe celic.
• Vitamin B6 lahko pomaga pri krepitvi imunskega sistema, saj vpliva na specifično funkcijo, ki je zadolžena za boj proti tujim napadalcem v telesu.

Minerali

• Cink štejemo pod enega izmed najbolj učinkovitih mineralov za krepitev zdrave imunske funkcije, zato je ključnega pomena za ohranjanje dobrega zdravja.
• Železo je najbolj znano po svoji vlogi pri proizvodnji rdečih krvnih celic in prenosu kisika, velja pa tudi, da je železo tudi eden izmed boljših dodatkov, ki krepijo imunski sistem.
• Selen je močno mikro hranilo, ki deluje kot antioksidant, nevtralizira škodljive proste radikale in zmanjšuje število poškodovanih celic.

Prehranska dopolnila

Pripravki, ki so namenjeni okrepitvi imunskega sistema pogosto vsebujejo posebno uravnoteženo kombinacijo vitaminov ter mineralov. Gre za skrbno izbrane elemente, ki v primernih količinah lahko prispevajo k krepitvi odpornosti, pomagajo pri varovanju organizma pred okužbami in delujejo koristno pri različnih prehladnih obolenjih.

Prehranska dopolnila so primerna za pomoč pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga in zadostnega vnosa vseh nujno potrebnih vitaminov ter mineralov, ki jih verjetno ne zaužijemo dovolj s hrano. V prehranskih dopolnilih, ki prispevajo k normalnem delovanju imunskega sistema bomo najpogosteje našli različne mešanice in kombinacije sestavin oziroma elementov.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o smrčanju in obstruktivni apneji v spanju.

Avtor članka je Kaja Lamut, študentka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.