Kako pomagati starejšim osebam z demenco pri njihovi oskrbi na domu?
Za demenco trpi kar 7 % odraslih, starih 60 let in več. Poleg težav s spominom, govorom in sposobnostmi odločanja lahko demenca povzroča tudi druge simptome.
S staranjem potrebujemo več časa, da se priučimo novih znanj in veščin ter da se spominjamo preteklih informacij. Mnogi med nami so zaskrbljeni, da je vsakič, ko se težko spomnimo imena, besede ali dogodka, to lahko prvi znak Alzheimerjeve bolezni ali sorodne demence. Vendar se demenca praviloma razvije le pri približno enem odstotku ljudi z izgubo spomina, ki je povezana s starostjo.
Demenca je bolezensko stanje, pri kateri pride do poslabšanja spomina in drugih duševnih sposobnosti. Za demenco trpi kar 7 % odraslih, starih 60 let in več. Poleg težav s spominom, jezikom in sposobnostmi odločanja lahko demenca povzroča tudi druge simptome. Med njimi so spremembe razpoloženja, kot so povečana razdražljivost, depresija in tesnoba. Med njimi so tudi spremembe osebnosti in vedenja.
Demenca je sicer tudi strokoven medicinski izraz za skupek simptomov, ki so ne glede na vzrok demence lahko naslednji; izguba spomina, izguba razumevanja ali presojanja, zmanjšana sposobnost sprejemanja odločitev, spremembe v izražanju čustev, osebnostne spremembe, težave pri obvladovanju vsakdanjega življenja, težave z govorom in razumevanjem jezika ter težave pri druženju.
Slika 1: Pri demenci je posvet z ustreznim zdravnikom specialistom ključnega pomena za njeno ustrezno vodenje in preprečevanje hitrega napredovanja te bolezni.
Demenca in njene različne oblike
Demenca vsekakor ni normalen del staranja. Gre za nenormalno degeneracijo možganov, ki vodi do sprememb v sposobnosti razmišljanja, govora, druženja in sodelovanja pri običajnih, vsakodnevnih dejavnostih. Zgodnje odkrivanje demence in prepoznavanje določene vrste je zato ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne oskrbe. Zgodnja diagnoza vam, vaši družini in prijateljem daje tudi čas, da se pripravite in povežete z ustreznimi viri v vaši skupnosti, ki vam bodo pomagali ohraniti samostojnost.
Čeprav zdravila za demenco ni in se ji ni mogoče izogniti, lahko ohranjanje možganske aktivnosti pomaga odložiti ali ublažiti začetne učinke demence in podaljšati bolnikovo neodvisnost. Branje, učenje novih spretnosti ter ohranjanje telesne dejavnosti in socialnih stikov so konkretni koraki, da bi čim dlje ohranili duševno in telesno zdravje. Z napredovanjem demence pa so običajno prizadeti različni deli možganov, kar vodi do različnih sprememb in zmanjševanja bolnikovih sposobnosti. Glede na to, kar vemo o demenci, se izgubljene sposobnosti praviloma ne povrnejo več. Zdravila za krepitev spomina pa lahko le za nekaj časa ohranijo spomin. Poznamo štiri glavne vrste demence. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, sledijo ji vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci in demenca frontotemporalnega režnja. Tveganje za razvoj demence se s starostjo bistveno povečuje. Več o demenci in njenih oblikah si lahko preberete tukaj.
Kateri so klinični znaki demence?
Zgodnji znaki demence so pogosto zelo neopazni - pogosto ne vključujejo izgube spomina in jih je težko odkriti. Znaki demence so lahko tudi posledica drugih stvari, kot so depresija, težave z zdravili, prehranske motnje ali številna druga zdravstvena stanja. Demenca se pri različnih ljudeh razvija različno hitro. Pri ljudeh z demenco je sicer pogosto zelo verjetno, da bodo imeli vsaj nekaj od naslednjih znakov; pozabijo na sestanke ali prijateljevo ime in se jih pozneje ne morejo več spomniti, izgubljajo orientacijo v znanih krajih, ne vedo, koliko je ura, imajo težave pri iskanju besed, uporabljajo napačne besede v stavkih, imajo težave pri znanih opravilih, kot je priprava obroka, imajo slabo ali moteno presojo, na primer neprimerno oblačenje glede na vreme, izgubljajo se tudi sposobnosti abstraktnega mišljenja, na primer, ko oseba ne zna prebrati bančnega izpiska ali napačno namešča znane predmete ali pa jih odlaga na napačno mesto, pogosto je prisotna tudi sprememba v razpoloženju, na primer hiter prehod iz smeha v jok ali kričanje ter osebnostne spremembe, kot so neobičajna razdražljivost, sumničavost ali strah. Pojavlja se tudi izguba želje po opravljanju preprostih, a pomembnih vsakodnevnih dejavnosti.
Slika 2: Alzheimerjeva demenca se lahko pri bolnikih kaže na različne načine, najpogosteje kot težave s spominom, govorom in moteno vsakodnevno delovanje.
Kaj lahko storimo, če je demenca diagnosticirana?
Diagnoza demence je za večino ljudi lahko zelo težka situacija. Kljub temu lahko storite številne korake, s katerimi sebi ali družinskemu članu pomagate še naprej uživati v življenju:
✔ Osredotočite se na stvari, ki jih lahko počnete, in ne na stvari, ki jih ne morete več.
✔ Še naprej se ukvarjajte z dejavnostmi, ki vas veselijo in imajo za vas pomen.
✔ Ostanite telesno dejavni in se zdravo prehranjujte.
✔ Načrtujte prihodnost tako, da bodo vaše želje čimbolje upoštevane.
✔ Poiščite podporo pri družini, bližnjih prijateljih in službah v skupnosti, ki ljudem pomagajo ohraniti samostojnost in dostojanstvo.
✔ Pozanimajte se o demenci, da boste izvedeli, kaj lahko pričakujete, in o strategijah, ki vam lahko pomagajo živeti čim bolj polno življenje.
✔ Zavedajte se, da je življenje z demenco lahko včasih precej težko.
Kako lahko osebam z demenco pomagamo z uporabo sledilne naprave?
Sledilna naprava za starejše in dementne ljudi omogoča enostavno sledenje in komunikacijo z vašimi bližnjimi, ko so v stiski in potrebujejo pomoč.
Sledilna naprava ima vgrajen GPS sledilnik, ki skrbniku omogoča, da preko mobilne aplikacije spremlja lokacijo imetnika sledilne naprave in z njim dvosmerno komunicira na daljavo. V primeru življenjske ogroženosti lahko imetnik sledilne naprave sproži klic v sili in nemudoma pokliče skrbnika oziroma nujno medicinsko pomoč. Sledilna naprava je še posebej za starejše ljudi, ki se soočajo z demenco.
Kako deluje sledilna naprava?
Sledilna naprava ima vgrajen GPS sledilnik, SOS gumb za klic v sili in občutljiv mikrofon. Za dvosmerno komunikacijo med skrbnikom in imetnikom sledilne naprave je potrebno v napravo vstaviti Micro SIM kartico, ki jo ob nakupu prejmete brezplačno.
.
Ob naročilu prejmete brezplačni dostop do mobilne aplikacije, ki je na voljo za Android in iOS. Mobilna aplikacija je povezljiva s sledilno napravo in zajema ter prikazuje podatke o lokaciji imetnika sledilne naprave.
Oseba lahko kadarkoli sproži SOS gumb za klic v sili tako, da 4 sekunde drži SOS gumb na površini sledilne naprave. V mobilni aplikaciji se lahko vnesejo do 3 telefonske številke, ki jih lahko sledilna naprava ob sprožitvi SOS gumba zaporedno pokliče.
Sledilna naprava se polni na vsake 2-3 dni s priloženim USB polnilcem. Sledilna naprava je vodoodporna po standardu IP67.
V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o učinkovitih pristopih za zmanjšanje odvisnosti od kajenja.
Avtor članka je Dominik Škrinjar, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.