Preskoči na vsebino

BREZPLAČNA DOSTAVA V SLOVENIJI PRI NAKUPU NAD 50 €.

Kaj vemo o demenci?

Kaj vemo o demenci?

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen. Ima kroničen in progresiven potek.

Značilen je upad spominskih sposobnosti, kot so zaznavanje, učenje, pomnjenje in priklic novih informacij (sčasoma tudi starih), okvarjeni so govor (afazija), oblikovanje zamisli in predstav ter čustvovanje. Mišljenje je osiromašeno, pojavi se dezorientacija, motnje v razumevanju, zmanjšana je možnost učenja in govornega izražanja ter presoje. Sčasoma bolezen zaradi izrazitega upada spoznavnih oz. kognitivnih funkcij prizadene bolnika na vseh področjih, omeji vsakodnevne dejavnosti ter tako močno zniža kvaliteto življenja. Sindrom demence je posledica več različnih boleznih. Alzheimerjeva bolezen in vaskularne demence predstavljajo veliko večino demenc. Manjši del predstavljajo pa bolezni, ki jih lahko uspešno zdravimo (s skupnem imenom jih imenujemo tudi »reverzibilne«- depresija, metabolni vzroki, toksični vzroki, tumorji, infekcije, subduralni hematomi).

demenca
Slika 1: Demenca je resni javnozdravstveni problem

Kako pogosta je demenca?

Po zadnjih podatkih naj bi bilo v Sloveniji 32.000 ljudi obolelih za demenco, vendar je številka najbrž višja, saj do sedaj za našo državo še ni bilo opravljene zanesljive epidemiološke študije. 

V evropskem prostoru je bila že pred leti izvedena EURODEM študija, ki je pokazala, da obolevnost s starostjo narašča. Pri ljudeh starejših od 65 let, jih ima demenco 4.4%, po 85 letu pa je obolelih že 50% ljudi. Celokupna številka bo v bližnji prihodnosti še bistveno naraščala, saj se tako imenovana baby boom generacija, rojena v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, bliža starosti 65 let, kar je čas, ko se  demenca začne pojavljati. Leta 2050 bo 1 od 3 ljudi na svetu starejši od 65 let, zato strokovnjaki predvidevajo da bo število obolelih bistveno narastlo.

Na katere tipe se delijo demence?

Glede na začetek ločimo demence na presenilne (pred 65.letom starosti) in senilne (po 65. letu starosti). Glede na možganske strukture, ki jih prizadene bolezenski proces, in glede na simptome lahko delimo demence v: kortikalne (z izrazitejšimi spominskimi motnjami, motnjami govora, računanja in abstraktnega mišlenja, apraksija in agnozija), subkortikalne (z izrazitejšo psihomotorno upočasnjenostjo, motnjami gibanja, apatijo, akintskim mutizmom in depresivnostjo).

Demenca pri Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen je primarna degenerativna možganska bolezen neznane etiologije, praviloma se razvija počasi, enakomerno, običajno do deset let. Je najpogostejši vzrok demence (od 50 do 60 % vseh demenc).

Vaskularna demenca 

Vaskularna demenca je posledica infarktov možganov zaradi vaskularne bolezni, ki vključuje hipertenzivno možgansko-žilno bolezen. Najpogosteje se prične med 60. in 70. letom starosti in predstavlja 15 % vseh primerov demenc.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Demenca z Lewyjevimi telesci v MKB-10 še ni klasificirana, kljub temu da je po nekaterih podatkih druga najpogostejša oblike demence. V možganski skorji so prisotna Lewyjeva telesca, ki so značilna tudi za Parkinsonovo bolezen, vendar v tem primeru brez tipičnega perifernega venca.

Demenca pri Parkinsonovi bolezni 

Gre za obliko demence, ki se razvije med ugotovljeno Parkinsonovo boleznijo. Prevalenca demence pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo je približno 30 %. Poleg tipičnih znakov osnovne bolezni (parkinsonizem) je prisotna demenca, ki se pojavi vsaj eno leto po motoričnih znakih in praviloma počasi napreduje.

Frontotemporalne demence 

V MKB-10 je opredeljena samo demenca pri Pickovi bolezni, ki je pa zgolj ena izmed oblik frontotemporalnih demenc. Gre za progresivno demenco, ki se prične v srednjih letih in jo označujejo zgodnje, počasi napredujoče značajske spremembe in socialna deterioracija, nato pa intelektualno pešanje ter upad spominskih sposobnosti in govornega funkcioniranja z apatijo, evforijo in včasih ekstrapiramidalnimi fenomeni.

Kako se začnejo simptomi demence?

Demenca praviloma se začne neopazno in postopoma napreduje. Začetni znaki so včasih podobni nekaterim telesnim ali duševnim bolezni. Bolnike ne kažejo zanimanje za dogajanja v okolici, postanejo pretirano natančni ali pretirano površni, s posameznimi idejami ali dejanji, tudi neustrezni v danem trenutku. Težave s spominom se običajno pojavijo zgodaj. Izrazitejše težave opazimo, ko naj bi se spomnili nedavnih dogodkov. Čeprav pravilno povedo, kje so živeli, delali, kdaj so se poročili, kdaj so rojeni, se morda ne bodo spomnili, kaj so počeli pred pol ure. Med pogovorom teže najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo.

Kasneje se težave z spominom stopnjujejo, bolniki pa lahko težave prikrivajo ali jih celo odločno zanikajo. Naloge, ki so jih prej z lahkoto opravili, kasneje zahtevajo od njih večje napore. Sposobnost razumevanja in presoje je oslabljena, pri pogovoru hitreje zaidejo s teme. Besedni zaklad se opazno zmanjša, govor postane inkoherenten, pojavijo se tudi motnje pri branju in pisanju. Zaradi težav, ki jih imajo zaradi orientacijo, lahko zatavajo. Izbruhe jeze so posledica stisk, ki jih bolniki z demenco doživljajo v vsakdanjem življenju. Ker se počutijo ogroženi, so ob tem napeti, nezaupljivi, sumničavi, jezni, izjemoma tudi fizično agresivni. Hitro se  zjočejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo, kot da se ne bi nič zgodilo. V končnem stadiju spominske sposobnosti povsem odpovedo. Zgodi se, da bolniki ne prepoznajo niti najbližjih sorodnikov ali prepoznajo povsem neznane osebe kot znance iz preteklosti. Pogovarjajo se z navideznimi osebami ali z lastno podobo, ki jo vidijo v ogledalu. Čeprav še ne potrebujejo pomoči pri hranjenju in osebni negi, imajo težave pri oblačenju. Potrebujejo stalen nadzor, tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni. Ob napredovanju bolezni postajajo vse bolj nepokretni, upočasnjeni, gibljejo se le malo ali povsem nepomično stojijo. Pogovor ali napisanega besedila ne razumejo več. Zaradi oslabelega apetita  izrazito shujšajo. Nazadnje ostanejo vezani na posteljo, občutljivejši za vnetja, zaradi katerih tudi najpogosteje umrejo.

Demenca praviloma se začne neopazno in postopoma napreduje.
Slika 2: Demenca praviloma se začne neopazno in postopoma napreduje.

Zdravljenje demence

Zdravljenje pacientov z demenco lahko poteka ambulantno in hospitalno. Pri zdravljenju uporabljamo farmakološke načine, nefarmakološke in psihosocialne ukrepe. 

1. Psihosocialno zdravljenje vključuje dajanje podpore in svetovanje pacientu in njegovim svojcem. Pacienti z demenco so najuspešnejši v mirnem okolju, enakih okoliščinah s primernimi ampak podobnimi razvedrili. Nove in kompleksne situacije so pogosto moteče.

2. Psihofarmakoterapija demence je indicirana za simptome, kot so agitacija, paranoidne ideje, insomnija in pri nočnem tavanju. Zdravljenje z zdravili se uporablja pri zdravljenju simptomov, ki so za pacienta zelo moteči. 

Terapevtski pristop lahko razdelimo na tri skupine: 

- simptomatsko zdravljenje (z njim vplivamo na različne možganske funkcije, ne zaviramo pa napredovanja bolezni),

- zdravljenje, ki vpliva na bolezenski proces (na patofiziologijo demenc),

- preventivno zdravljenje (vplivamo na nastanek oz. pojavljanje bolezni).

Odnos do dementnega človeka

Poleg tega, da morajo svojci in zdravstveni delavci izraziti veliko empatije in strpnosti do dementnih bolnikov, se morajo naučiti tudi ustreznega sporazumevanja. Bolniki z demenco imajo pri vsakodnevnem sporazumevanju z drugimi številne težave. Na začetku so te težave blage s progresijo bolezni pa se stopnjujejo, zato so poleg besednega potrebne tudi veščine nebesednega sporazumevanja. Nujno je, da bolnike skrbno opazujemo, spremljamo njihovo vedenje in spodbujamo zaupanje. Ker imajo bolniki spremenjeno razmišljanje in presojo, jih je potrebno umiriti in ne obsojati. Tudi bolniki sami so občutljivi na nebesedno govorico, zato jih lahko vznemiri že povišan ton glasu. Potrebno je ohranjati vedrino in strpnost. Vedno je primerna pohvala pri uspehih, v napredovalih obdobjih demence pomaga dotik roke z dlanjo.

Kako spremljati dementnega človeka in se odzvati na klic v sili?

Sledilna naprava za starejše in dementne ljudi omogoča enostavno sledenje in komunikacijo z vašimi bližnjimi, ko so v stiski in potrebujejo pomoč. 

Sledilna naprava ima vgrajen GPS sledilnik, ki skrbniku omogoča, da preko mobilne aplikacije spremlja lokacijo imetnika sledilne naprave in z njim dvosmerno komunicira na daljavo. V primeru življenjske ogroženosti lahko imetnik sledilne naprave sproži klic v sili in nemudoma pokliče skrbnika oziroma nujno medicinsko pomoč. Sledilna naprava je še posebej za starejše ljudi, ki se soočajo z demenco.  

Sledilna naprava za starejše in dementne ljudi
Slika 3: Sledilna naprava za spremljanje dementnih starostnikov
V prejšnji objavi na blogu lahko izveste 10 mitov o erektilni disfunkciji.

Avtor prispevka je asist. Matej Žnidarič, dr. med.

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.

morda bi vas zanimalo

Bioapifit® - Mazilo za hemoroide 50 mL
€32,10
€32,10
Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL
€33,10
€33,10
Lucovital® Obesimed® Bloc (30 kapsul)
€32,10
€32,10
Solni inhalator SaltMed
Od €121,00
Od €121,00
Lucovital® - Pisalo za glivice na nohtih 4 mL
€28,10
€28,10
18

Hvala, ker ste se naročili

this is just a warning
Vpis
Košarica
0 izdelek/-ov