Kaj so krčne žile in kako jih zdravimo?
Krčne žile so bolezenske razširitve ven, ki nastanejo zaradi poškodbe žilne stene.
Skoraj vsak peti odrasli prebivalec Srednje Evrope trpi za krčnimi žilami. Ženske so trikrat bolj prizadete kot moški, tveganje za nastanek pa se povečuje s starostjo. Prvi znaki krčnih žil se običajno pojavijo med tridesetim in štiridesetim letom starosti. V večini primerov ni enega samega vzroka za nastanek krčnih žil, ampak gre za kombinacijo več neugodnih dejavnikov. Pomembni dejavniki vključujejo dednost, hormonske spremembe med nosečnostjo, dolgotrajno stanje ali sedenje pri delu ter pomanjkanje telesne aktivnosti.
Krčne žile delimo na primarne in sekundarne. Primarne so posledica podedovane slabosti vezivnega tkiva, sekundarne pa nastanejo zaradi drugih motenj v venskem sistemu, najpogosteje zaradi prizadetosti globokega venskega sistema.
Krčne žile, znane tudi kot varice ali krotice, so pogost pojav. Gre za rahlo zadebeljene, vijugaste in razširjene vene, ki so vidne predvsem pri ljudeh v kopalkah, kratkih hlačah ali pri ženskah v krilu. Mnogi se zaradi estetskih razlogov izogibajo kratkim oblačilom in raje nosijo dolge hlače ali debele nogavice.
Vzroki za nastanek krčnih žil
V številnih delih sveta so bile izvedene raziskave, da bi opredelili vzroke za nastanek krčnih žil. Rezultati se razlikujejo in ponujajo malo zanesljivih odgovorov. Kljub temu pa so raziskave izpostavile več ključnih dejavnikov:
- Spol: Ženske so pogosteje prizadete kot moški. Raziskave kažejo, da ima krčne žile med 20 do 30 odstotkov žensk, medtem ko je pri moških ta številka med 7 do 17 odstotkov.
- Zemljepisna lega in rasa: Krčne žile so manj pogoste zunaj zahodnega sveta, npr. le pri dveh odstotkih indijskih žensk na podeželju in pri približno petih odstotkih žensk v osrednji in vzhodni Afriki.
- Starost: Krčne žile se pogosteje pojavijo v poznejših letih, največkrat do šestdesetega leta starosti.
- Dednost: Krčne žile so pogostejše v družinah, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da bodo otroci imeli krčne žile, če so jih imeli starši.
- Telesna višina in teža: Visoki in debeli ljudje imajo več težav s krčnimi žilami, vendar raziskave niso pokazale neposredne povezave.
- Nosečnost: Nosečnost je eden najpogostejših dejavnikov tveganja za nastanek krčnih žil pri ženskah. Povečano število nosečnosti povečuje verjetnost nastanka krčnih žil, morda zaradi pritiska maternice na vene ali hormonskih sprememb.
- Prehrana in prebava: Nekateri verjamejo, da pomanjkanje prehranskih vlaknin in posledično dolgotrajno napenjanje med iztrebljanjem lahko prispevata k nastanku krčnih žil.
- Zaposlitev in drža: Ljudje, ki pri delu veliko stojijo, so bolj nagnjeni k razvoju krčnih žil.
- Tesna oblačila in visoke pete: Nošenje tesnih oblačil lahko poveča tveganje za nastanek krčnih žil, zato se priporoča izogibanje oprijetim oblačilom in visokim petam.
Današnji način življenja in zgoraj omenjeni dejavniki tveganja močno vplivajo na razvoj krčnih žil. Pomembno vlogo za nastanek krčnih žil, če ne že najpomembnejšo, ima dednost. Predvideva se, da je oslabljena venska stena, ki povzroča krčne žile, pogosto prirojena.
Kako diagnosticirati krčne žile?
Za diagnosticiranje krčnih žil zdravniki uporabljajo različne metode. Posamezni simptomi in znaki krčnih žil imajo nizko občutljivost in specifičnost, le pri majhnem številu bolnikov se sum na krčne žile potrdi z objektivnimi metodami, kot sta Dopplerjeva ultrazvočna preiskava in venska pletizmografija. Za določitev klinične diagnoze je priporočljivo uporabiti klinični model, ki upošteva več znakov in simptomov ter prisotnost bolezni ali stanj, ki lahko sprožijo nastanek krčnih žil. Potrebna je skrbna in natančna anamneza, nato sledi pregled bolnika in po potrebi napotitev na nadaljnje preiskave.
Neinvazivne diagnostične metode
Preden so bile na voljo sodobne diagnostične naprave, so zdravniki pri preiskavi krčnih žil uporabljali prevezo, s katero so stisnili zgornji del dvignjene noge. Medtem ko so prevezo spustili, so opazovali, kako se krčne žile polnijo s krvjo, ter jih tipali. Ta metoda, imenovana Trendelenburgov preizkus, je bila namenjena ugotavljanju okvarjenosti zaklopk v veni. Takšne preiskave so danes le še zgodovina, saj se v sodobni diagnostiki ne uporabljajo več.
Sodobne neinvazivne metode
Novejše neinvazivne diagnostične metode so namenjene objektivni potrditvi diagnoze krčnih žil in meritvam hemodinamike. Danes se uporablja predvsem dopplerska ultrazvočna preiskava, ki obsega dvodimenzionalni slikovni prikaz tkiv in barvni prikaz toka krvi v žilah (barvni dopler). Na izbranem mestu v žili lahko s pulznim doplerskim ultrazvokom izmerimo tudi hitrost, obliko in smer toka krvi. Zdravnik med preiskavo preiskovancu namaže kožo s posebno snovjo, ki zagotavlja dober zvočni stik, nato pa ultrazvočno sondo prisloni na veno ali arterijo. Če na poti ni gibanja, ni slišati nobenega zvoka, če pa se snop odbije od toka krvi, se frekvenca spremeni in nastane zvok, ki daje informacijo o pretoku krvi.
Rentgenske in magnetno-resonančne slikovne metode
Rentgenska descendentna venografija je standard pri diagnostiki obratnega toka v venah spodnjih udov, vendar je metoda pod kolenom manj občutljiva. Rentgenska ascendentna venografija (prikaz globokega venskega sistema) prav tako ni dovolj občutljiva za zanesljiv prikaz obratnega toka v prevodnih venah goleni. V praksi se te metode redko uporabljajo, razen v primerih zapletenih patoanatomskih razmer v globokem venskem sistemu, ki jih ni mogoče zadovoljivo prikazati z ultrazvočno preiskavo. V medicinskih centrih se za prikaz povrhnjega in globokega venskega sistema uporabljajo tudi magnetno-resonančna venografija ter venografija z računalniško tomografijo.
Kako zdraviti krčne žile?
Zdravljenje krčnih žil je odvisno od vrste, števila in položaja obolelih ven ter starosti bolnika, vrste obolelih ven in njihovega premera, drugih bolezni ter osebnih želja bolnika. Pogosto se kombinira več metod zdravljenja za dosego najboljših rezultatov. Zdravljenje je bilo do nedavnega omejeno le na kirurško odstranitev žil in skleroterapijo, danes pa se lahko skoraj pri vseh bolnikih zdravljenje opravi v lokalni anesteziji in brez klasičnega kirurškega posega.
Kompresijsko zdravljenje krčnih žil
Kompresijska terapija se običajno uporablja pri sekundarnih varicah ter pri bolnikih, kjer so druge oblike zdravljenja izključene. Ta terapija zmanjšuje zastoj krvi v venah nog, preprečuje nastanek edemov in povečuje venski pretok. Klinični učinek kompresije je odvisen od pritiska, ki ga izvaja pripomoček, in spremembe v raztegljivosti povoja pri spremembah obsega tretirane okončine. Kompresijska terapija je temeljna terapija pri zdravljenju varic, ki izboljšuje delovanje mikrocirkulacije in zmanjšuje refluks v velikih venah.
Sklerozacijsko zdravljenje krčnih žil
Če kompresijska terapija ne nudi želenih rezultatov, se uporablja sklerozacija. To je postopek, pri katerem se v varikozno spremenjene vene vbrizga sredstvo, ki povzroči žilni spazem in vnetno reakcijo, kar žilno steno spremeni v trdo brazgotino. Sklerozacijsko zdravljenje se uporablja pri pacientih s prizadetimi osamljenimi stranskimi vtočišči glavnih debel, pri venah, ki ne presegajo premera šest milimetrov, in pri mrežastih ali pajkastih varikoznih spremembah. To zdravljenje se dopolnjuje s kompresijsko terapijo.
Operacijsko zdravljenje krčnih žil
Kirurško zdravljenje ima prednost pri primarnih varicah, kadar sta prizadeti glavni debli povrhnjega sistema, pri zdravljenju refluksov in varikozno spremenjenih ven, katerih premer presega šest milimetrov. Izbira operacijske tehnike je odvisna od obsega in prizadetosti povrhnjih debel. Klasična operacija (stripping) vključuje podvezovanje in prekinitev ven, ki stekajo v bolezensko spremenjeno ustje, ter odstranitev glavnega debla s posebno sondo. Minimalno invazivno kirurgijo pa se uporablja pri varicah, ki ne prizadenejo obeh glavnih povrhnjih debel ali ju prizadenejo le delno.
Kirurška odstranitev varikozno spremenjenih ven ne vpliva na nastanek novih krčnih žil, vendar lahko z odstranitvijo glavnih problematičnih točk bolezen bistveno zavremo za vse življenje.
Lajšanje simptomov krčnih žil z gelom Venocontract
Venocontract gel za krčne žile je vrhunski medicinski pripomoček, ki prinaša olajšanje težkih in utrujenih nog. Zasnovan je za osebe z moteno prekrvavitvijo spodnjih okončin, pogosto težavo med starejšimi, osebami s sedečim načinom življenja ali tistimi, ki veliko stojijo.
Ključne prednosti:
- Takojšnje olajšanje: Gel pomirja in sprošča napetost v nogah, lajša občutek teže in napetosti.
- Primeren za začetne znake krčnih žil: Redna uporaba gela pomaga pri zmanjševanju oteklin in ohranja gladko ter mehko kožo.
- Enostavna uporaba: Gel se nanaša na celotno površino noge in nežno vmasira od spodaj navzgor, dokler se popolnoma ne vpije.
V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več informacij o krvavitvah iz nožnice pri nosečnicah.