Genitalne bradavice in možnosti zdravljenja

Genitalne bradavice ali kondilomi so ene najpogostejših spolno prenosljivih bolezni.

Praktično vsi spolno aktivni posamezniki se tekom življenja okužijo z vsaj enim izmed podtipov humanega papilomavirusa (HPV), ki povzroča pojav genitalnih bradavic. Najpogosteje virus prizadene vlažne sluznične in kožne predele anogenitalnega področja. Kondilomi pogosto izgledajo kot majhni kožnati izrastki, ki imajo lahko tudi cvetačast izgled. Genitalne bradavice so običajno sicer premajhne, da bi jih lahko zaznali s prostim očesom. Določeni podtipi HPV-ja (predvsem HPV tipa 6 in 11) povzročajo predvsem bradavičaste spremembe, medtem ko drugi podtipi (predvsem HPV tipa 16 in 18) lahko vodijo v razvoj rakov, ki so odvisni od prehodne okužbe s HPV kot npr. rak zadnjika, rak žrela in rak penisa pri moških ter rak materničnega vratu in vulvarni ali vaginalni rak pri ženskah.

Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja

Po podatkih mednarodnega referenčnega centra za HPV poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. HPV se prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15-25 let. Okužba je pogosta pri moških in ženskah. Več o razhajanju in pandemiji okužb s HPV, tudi med moškimi, si lahko preberete v intervjuju z zdravnico, specialistko ginekologije in porodništva.

Dejavniki tveganja, ki lahko povečajo verjetnost za prenos okužbe s HPV so:

• nezaščiten spolni odnos z enim ali večimi spolnimi partnerji,
• trenutno prisotna ali prebolela spolno prenosljiva okužba (SPO) pri posamezniku,
• spolni odnos z osebo, za katero ne veste ali je v preteklosti prebolela SPO,
• osebe z oslabljenim imunskim sistemom, predvsem bolniki s HIV-om ali bolniki po transplantaciji organa z medikamentozno terapijo.

Simptomi in možni zapleti okužbe s HPV

Pri ženskah se lahko genitalne bradavice pojavljajo na vulvi, vaginalni steni, področju med genitalijami in anusom, v analnem kanalu in v materničnem vratu. Pri moških se najpogosteje pojavljajo na glansu penisa ali ob uretralni odprtini, sicer pa se lahko kondilomi razvijejo po celotni površini penisa, vključno z mošnjo ter anusom. Bradavice se lahko razvijejo tudi v ustih ali žrelu posameznika, ki je imel oralni spolni odnos z okuženo osebo. Pogosto so genitalne bradavice majhne, ploščate in neopazne spremembe, v primeru oslabljenega imunskega sistema pa lahko tvorijo cvetačaste skupke.

Slika 1: Genitalne bradavice močno vplivajo na kvaliteto življenja moških in žensk

Najpogostejši simptomi genitalnih bradavic so:

• majhne, kožnate, rjave ali rožnato obarvane spremembe na genitalnem področju,
• v primeru genitalnih bradavic v skupkih se opazi cvetačast vzorec,
• srbenje ali nelagodje v genitalnem področju,
• krvavitev ob spolnem odnosu.

Vsaka okužba s HPV vključuje tudi možnost za razvoj komplikacij. Posameznice in posamezniki lahko razvijejo različne vrste rakavih obolenj, najpogosteje rak vulve, anusa, penisa, ustne votline ali žrela. Vsaka okužba s HPV ne vodi v razvoj rakava obolenja, vsekakor pa je spremljanje in redno testiranje oseb, ki so bile okužene z visokorizičnimi tipi HPV ključnega pomena za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih obolenj. V času nosečnosti se lahko genitalne bradavice razširijo, kar pri ženskah lahko povzroča težave z uriniranjem. Bradavice na vaginalnih stenah lahko otežijo raztezanje vaginalnega tkiva pri porodu, določene bradavice lahko med porodom tudi zakrvavijo. V izjemno redkih primerih se lahko genitalne bradavice prenesejo na novorojenčkovo grlo, kar lahko vodi v zaporo dihalnih poti in dihanja.

Možni diagnostični postopki

Genitalne bradavice se diagnosticirajo na podlagi kliničnega pregleda bolnika in z odvzemom brisa celic vagine in materničnega vratu, včasih je za natančnejšo diagnostiko potrebno odvzeti košček tkiva s pomočjo biopsije. Za ženske od 20. do 64. leta starosti se priporoča izvajanje PAP testiranja na vsaka tri leta. Pri tem testu zdravnik specialist najprej pregleda v notranjost vaše vaginalne sluznice, nato pa na mestu med vagino in materničnim vratom s palčko odvzame bris s celicami, ki se jih nato pregleda pod mikroskopom za morebitne nepravilnosti.

Slika 2: Odvzem brisa materničnega vratu po principu PAP testiranja

Zdravljenje genitalnih bradavic

Genitalne bradavice v določenih primerih ne povzročajo težav ali nelagodja, pogosto pa so vzrok srbežu, pekočemu občutku in celo bolečini v genitalnem predelu. Ljudje se zaradi omenjenih simptomov pogosto odločijo za zdravljenje ali odstranitev genitalnih bradavic. Prav tako je bradavice smiselno odstraniti preden se prenesejo na druge osebe. Vsekakor pa se lahko težave kljub zdravljenju ali odstranitvi ponovijo.

Mazila in drugi topikalni pripravki se običajno nanašajo neposredno na predel z bradavicami, običajno se pri zdravljenju poslužujemo sledečih:

• Imikvimod (Aldara, Zyclara). Tovrstna krema bi naj spodbudila sposobnost imunskega sistema za aktivno zmanjševanje pojavnosti genitalnih bradavic. V času nanašanja te učinkovine se je potrebno izogibati spolnim stikom, saj lahko povzročajo iritacijo partnerjeve kože.
• Podofilin in podofiloks (Condylox). Gre za rastlinsko smolo, ki bi naj učinkovito uničila bradavičasto tkivo. Tovrstne pripravke običajno nanaša zdravnik specialist v času zdravljenja. Smola se ne sme zaužiti ali uporabljati v času nosečnosti, povzroča lahko iritacijo, rane ali bolečino na predelu kože, kamor je bila krema nanešena.
• Trikloroocetna kislina. Ta oblika kemičnega zdravljenja odžge genitalne bradavice na površini, prav tako se lahko uporablja tudi za bradavice v notranjosti anogenitalnih sluznice. Pri uporabi lahko pride do lokalne iritacije kože, ran ali bolečine.
• Sinekatehin (Veregen). To mazilo se uporablja za zdravljenje zunanjih genitalnih bradavic in za bradavice na površini ali notranjosti zadnjika. Možni stranski učinki so predvsem v smislu rdečine, srbeža, pekočega občutka ali bolečine na koži.

V primeru neuspeha pri zdravljenju z mazili in topikalnimi pripravki ter pri večjih genitalnih bradavicah se poslužujemo kirurških metod zdravljenja, ki vključujejo:

• Zamrzovanje s tekočim dušikom (krioterapija). Zamrzovanje omogoča, da se bradavica izšusi in odpade ter tako da prostor novim, zdravim slojem kože. Najpogostejša stranska učinka sta bolečina in pordelost na predelu zamrzovanja.
• Elektrokavterizacija. Pri tem postopku s pomočjo električnega toka požgemo bradavice. Prav tako lahko pride do blažje otekline in bolečine na mestu posega.
• Kirurška ekscizija. Običajno se kirurško odstranjevanje bradavic izvaja v lokalni ali splošni anasteziji, odvisno od mesta pojavljanja in njihove velikosti. Po operaciji se lahko pojavi blažja bolečina.
• Lasersko odstranjevanje. Poznamo več različnih vrst laserskih odstranjevanj, najpogosteje uporabljamo ablativne ali CO₂ laserje, ki s pomočjo intenzivne pulznega vala uniči bradavičasto tkivo. Običajno je tovrstne tretmaje potrebno ponoviti in jih uporabljamo pri bolj trdovratnih oblikah genitalnih bradavic.

Preventiva in cepljenje

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s HPV in pojavom genitalnih bradavic je cepljenje proti HPV. Prav tako je smiselno zmanjšati število spolnih partnerjev ter pri vsakem spolnem odnosu uporabiti kondom in druge metod za zdravo spolnost in preprečevanje širjenja SPO. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, je cepljenje najučinkovitejše pri deklicah in dečkih med 11. in 12. letom starosti. Cepljenje z devetvalentnim cepivom, ki ščiti tudi pred okužbami z genotipoma HPV 6 in 11, v 90 % zavaruje pred genitalnimi bradavicami. Cepivo sicer ne zdravi že prisotnih bradavic. Cepljenje proti HPV je pomemben in sodoben javnozdravstveni ukrep na področju preprečevanja genitalnih bradavic in s HPV povezanih predrakavih ter rakavih sprememb pri obeh spolih. S tem cepljenjem se pri cepljenih osebah kasneje v življenju zmanjša tveganje za predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela, kot tudi za njihovo zdravljenje z morebitnimi zapleti (npr. prezgodnji porod zaradi odstranitve dela materničnega vratu). Več o cepljenju proti HPV si lahko preberite na spletni strani NIJZ.

Za prijetnejše in neboleče spolne odnose uporabite vaginalete Bioapigyn

Uporabo vaginalet Bioapigyn® se priporoča posameznicam starejšim od 18 let, ki pogosto navajajo težave kot so izcedek iz nožnice, suhost nožnice, bolečine med spolnim odnosom, srbenje ter edem v predelu nožnice in vulve. Najpogosteje je sicer vzrok v zvišani vrednosti pH nožnice pomanjkanje estrogena, pogosto pa lahko pri nezaščitenih spolnih odnosih pride do alkalizacija sperme v nožnici ali alkalizaciji vagine zaradi menstrualne krvi zaradi zdravljenja z antibiotiki, ki neselektivno uničujejo tako patogene kot zdrave bakterije - laktobacile, ki so odgovorne za vzdrževanje pH vagine v kislem območju. Vaginalete Bioapigyn® ustvarjajo kislo in viskozno okolje z nizko vsebnostjo vode, ki preprečuje rast, adhezijo in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov ter ob enem znižajo pH nožnice na optimalne vrednosti. Na poškodovani vaginalni sluznici se ustvari zaščitna plast, ki nožnico vlaži in omogoči njeno hitrejše okrevanje ter preprečuje nadaljnje draženje. Kombinacija eteričnih olj in zeliščnega macerata odpravi tudi neprijetne vonjave.

Slika 3: Vaginalete Bioapigyn omogočajo lajšanje vulvo-vaginalnih motenj, saj so narejene na sestavinah rastlinskega in čebeljega izvora

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste 5 nasvetov, kako blažiti alergijo na cvetni prah.