Bronhitis in ostale težave z dihanjem pri otrocih

Bronhitis je vnetje sluznice bronhijev, ki vodijo zrak v pljuča in iz njih.

Bolniki z bronhitisom pogosto izkašljujejo zgoščeno sluz, ki je lahko razbarvana. Bronhitis je lahko akuten ali kroničen. Še posebej dovzetni za bronhitis so otroci, pri katerih moramo biti pri razvoju bolezni izredno pozorni.

Vzroki bronhitisa

Ločimo akutni in kronični bronhitis. Akutni bronhitis se pogosto razvije zaradi prehlada ali druge okužbe dihal. Kronični bronhitis, ki je resnejša bolezen, je stalno draženje ali vnetje sluznice bronhijev, pogosto zaradi kajenja. 

Akutni bronhitis običajno izzveni v tednu do 10 dneh brez trajnih posledic, čeprav lahko kašelj vztraja več tednov. Največkrat je povzročen z virusno okužbo dihal. Če pa se napadi bronhitisa ponavljajo, gre morda za kronični bronhitis, ki zahteva zdravniško pomoč. Kronični bronhitis je ena od bolezni, ki sodijo med kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). S kroničnim bronhitisom so povezani še astma,  kronični bronhiolitis (vnetje malih dihalnih poti) ali bronhiektazije (trajne razširitve velikih dihalnih poti) z difuznim vnetjem.

Slika 1: Bronhitis je vnetje sluznic bronhijev

Simptomi bronhitisa

Zaradi zapore bronhijev bolnike poleg kašlja muči tudi težka sapa. Ta pri KOPB počasi in neustavljivo napreduje. Sprva se kaže le ob telesnih naporih. Otroci imajo majhne bronhije, ki se ob virusnem bronhitisu ravno toliko dodatno zožijo, da se pojavi zapora dihal, otrokom piska v prsih in težko dihajo. Zato je pri otrocih razločevanje med virusnim bronhitisom ali poslabšanjem astme – ki je tako ali tako večinoma sprožena z virusi – toliko težje.

Pogostost bronhitisa

Akutni bronhitis je eden od pogostih bolezni s katerimi se srečuje zdravstveni sistem. Ocenjuje se, da vsako leto 5 % splošne populacije poroča o akutnem bronhitisu, kar pomeni več kot 10 milijonov obiskov v ordinacijah na leto. Tako kot večina virusnih bolezni dihal se tudi akutni bronhitis pogosto pojavlja v sezoni gripe.

Bronhitis v Sloveniji

Podatki NIJZ kažejo, da se v jesenskem času incidenca akutnih okužb dihal dviga približno 800-900 primerov/100 000 prebivalcev. Na porast okužb, poleg ostalih respiratornih virusov, odločilno vpliva kroženje virusa influence, zaradi pandemije pa tudi SARS-CoV-2. Pričakovano je najvišja obolevnost v najnižjih starostnih skupinah in zimskih mesecih. 

Ali je bronhitis nalezljiv?

Kot že omenjeno so povzročitelji bronhitisa lahko virusi ali bakterije, ki povzročijo okužbo spodnjih dihal ter posledično vnetja samih bronhiolov. Na drugi strani pa kronični bronhitis ni nalezljiv, saj se vzroki zanj skrivajo drugje.

Virusni bronhitis

Najpogostejši povzročitelji virusnega bronhitisa spadajo v družino koronavirusov in adenovirusov. Povzročitelji pa so lahko tudi virus inluenze A in B ter rinovirusi. Približno 90% akutnih okužb z bronhitisom povzročijo virusi. Ker je izplen virusnih kultur običajno majhen, rezultati pa redko vplivajo na klinično načrtovanje, rutinsko serološko testiranje pri bronhitisu ni priporočljivo. 

Razlika med bronhitisom in astmo

Tako astma kot bronhitis lahko povzročita piskanje ali žvižganje pri dihanju, težko dihanje, kašelj in tiščanje v prsih. V primeru bronhitisa, se ob kašlju tvori gosta sluz, ki je lahko bistra, rumena ali zelena. Prav tako ob bronhitisu lahko pričakujemo nizko vročino ali temperaturo med 37,7 °C in 38,8 °C, mrzlica in bolečine po celotnem telesu. Pri akutnem bronhitisu kašelj, tiščanje v prsih in piskanje običajno trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, dokler okužba ne izzveni. Simptomi astme se na drugi strani pojavljajo in izginjajo. Pri nekaterih ljudeh lahko astmo sprožijo določeni dogodki, kot so vadba, alergije ali celo delovno mesto. Astma in bronhitis se prav tako razlikujeta tudi na celični ravni. Astma je povezana s celicami, ki so povezane z vnetjem, medtem ko je bronhitis povezan s celicami, ki sodelujejo v boju proti okužbam. Tukaj si lahko preberete več o načinih, kako blažiti simptome astme.

V primeru simptomov je potrebno obiskati zdravnika in se z njim posvetovati o ustrezni terapiji. 

Slika 2: Tako astma kot bronhitis lahko povzročita piskanje ali žvižganje pri dihanju, težko dihanje, kašelj in tiščanje v prsih.

Covid in bronhitis

Simptomi bolezni COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus, so vročina, utrujenost, kašelj, oteženo dihanje, bolečine v telesu in vneto grlo. Ti simptomi se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih, vključno z bronhitisom. Kot že omenjeno je glavni simptom bronhitisa globok kašelj, ki se pojavi hitro. Lahko se začne kot suh, dražljiv kašelj, običajno pa pacienti začnejo opažati sluz. 

Samo po počutju je težko razlikovati med boleznima, saj so simptomi precej podobni. Potrebne so diagnostične preiskave.

Kronični kašelj

O kroničnem kašlju govorimo, kadar ta traja več kot 8 tednov pri odraslih ali 4 tedne pri otrocih. Pogosti vzroki so astma, alergije, gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) ali bronhitis. Ugotavljanje vzroka kroničnega kašlja je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje. V mnogih primerih je lahko kronični kašelj posledica več kot enega osnovnega stanja. Če trenutno kadite, je močno priporočena opustitev kajenja. Zdravila za zdravljenje kroničnega kašlja lahko vključujejo: antihistaminike, kortikosteroide, dekongestive in  zdravila za zdravljenje astme z vdihavanjem. 

Zdravljenje bronhitisa

Akutni bronhitis je samoomejujoč, zdravljenje pa je običajno simptomatsko in podporno. Nefarmakološko zdravljenje vključuje vroč čaj, med, ingver, pastile za grlo itd. Antitusiki, kot sta dekstrometorfan in kodein, se v klinični praksi pogosto uporabljajo za zatiranje kašlja na podlagi njihove učinkovitosti pri kroničnem bronhitisu. Beta-agonisti se rutinsko uporabljajo pri bolnikih z akutnim bronhitisom s piskanjem. 

Smernice za zdravljenje bronhitisa zaradi znanih težav s predpisovanja antibiotikov, ne priporočajo uporabe le-teh, vendar v primeru da je povzročitelj kroničnega bronhitisa bakterija jih uporabimo. Tukaj si lahko preberete več o preventivi pred nastankom bronhitisa.

Inhalacija za bronhitis

Inhalacija je ena najstarejših metod za zdravljenje simptomov in bolezni dihalnih poti. Inhalacijska terapija je uspešna tudi  pri zdravljenju akutnega in kroničnega bronhitisa. Zdravljenje vključuje uporabo aerosolov - mešanice zelo drobnih delcev zraka, vode in soli ali zdravil. Vdihavanje 3-odstotne raztopine soli v delcih lahko na primer razrahlja sluz, tako da jo je mogoče izkašljati. Uporaba inhalacijskih naprav omogoča tudi hiter vstop zdravil v bronhialni sistem, kjer lahko učinkujejo.

Inhalacija solnih delcev

Za zdravljenje bronhitisa in njegovih posledic pa je odličen solni inhalator SaltMed. Solni inhalator SaltMed je solna terapija na domu, ki omogoča inhalacijo finih solnih delcev. Ti prodrejo globoko v spodnja dihala kjer učinkujejo, zato se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje bolezni dihal. Mikrodelci delujejo protivnetno in imuno-dilatirano in posledično ščitijo dihala pred okužbami. Obenem preprečuje nastanek astme in alergijskega rinitisa.

Slika 3: Solni inhalator SaltMed za zdravljenje bronhitisa in ostalih težav z dihanjem.

Dolgotrajna uporaba solnega inhalatorja SaltMed zmanjša tveganja za nove simptome bolezni dihal. Namenjen je bolnikom s KOPB, za bolnike ki prebolevajo tako virusne kot bakterijske okužbe in za bolnike z respiratornimi alergijami. SaltMed je primeren tudi za bolnike z boleznimi srca in ledvic, saj se sol med ne absorbira v krvni obtok in tako ni verjetnosti za predoziranje s soljo.