Bolečina v vratu

Bolečina v vratu je pogosta in neprijetna težava, zaradi katere bolniki obiščejo zdravnika.

V eni izmed prejšnjih objav smo govorili o bolečinah v križu. Tokrat bomo predstavili pogosto bolečino pri ljudeh, ki veliko časa presedijo za računalnikom - bolečina v vratu.

Zaradi bolečin v vratu obišče zdravnika 35% ljudi vsaj enkrat v življenju. Pogostnost teh težav je pogojena z anatomsko zgradbo, s funkcijo, s pogostimi prisilnimi držami vratu na delovnem mestu... Prisotna je lahko tudi v vsakdanjem življenju in opravilih, saj se vrat premakne vsaj 600 krat na uro.

Bolečina v vratu je lahko posledica bolezenskih stanj v sami vratni hrbtenici ali pa v okolnih strukturah. Natančna anamneza in klinični pregled sta dve ključni orodji. Če so prisotni znaki draženja korenin in dolgotrajni simptomi, ki se ne izboljšajo po običajnem zdravljenju, potem je predvidena specialistična obravnava. Zelo pomembni so splošni ukrepi, redna in vztrajna vadba ter pravilna drža. Pogosto vključimo tudi zdravila in različne metode fizikalne terapije. Delazmožnost je odvisna od klinične slike in obremenitve na delovnem mestu. Na prognozo pa vpliva tudi starost, spol, izobrazba, stopnja poškodbe in bolnikovo prizadevanje za ozdravitev.

Slika 1: Sedeči način življenja pogosto privede do bolečin v vratu

Pogostost bolečin v vratu in vzroki

Na pojav in potek bolečine v vratu vplivajo mnogi okoljski in osebni dejavniki. Bolečine v vratu se pojavljajo vse pogosteje po celem svetu, kar močno vpliva na posameznike, njihove družine, zdravstvene sisteme ter podjetja. Prevalenca bolečine v vratu se v populaciji giblje med 0,4% in 86,6% (povprečno 23,1%). Višja je pri ženskah (med 35. in 49. letom), pri depresivnih bolnikih, v razvitih državah ter v mestnem območju. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim statusom, predvsem pri fizičnih delavcih.

Bolečine v vratu so največkrat mehanske narave. Pogosto se poveča tonus obvratnih mišic, kar povzroča t.i. tenzijske glavobole. Bolečine lahko izžarevajo v glavo (okcipitalno, temporalno, frontalno ali retrobulbarno), v ramenski obroč in zgornji okončini, vse do prstov rok.

Pri radikulopatiji se bolečini v križu ali vratu pridruži tudi okvara ene ali več živčnih korenin, kar daje pestro klinično sliko z bolečino, mravljinčenjem, omejeno gibljivostjo in z nevrološkimi izpadi. Bolečino povečajo ekstenzija vratu (zoži se izstopišče živca), elevacija roke pa bolečino zmanjša (zmanjša se pritisk na živčno korenino). Najpogosteje so prizadete korenine od C5 do C7, kompresija korenine C4 povzroči težave v rami, kompresija od C1 do C3 pa povzroča bolečine v zatilju in glavi, ni pa prisotnih nevroloških izpadov. Za potek uspešnega zdravljenja je potrebno izključiti številne vzroke, ki lahko botrujejo tem težavam.

Bolečina v vratu je lahko posledica bolezenskih stanj v sami vratni hrbtenici ali pa v okolnih strukturah. Po sprejetih kliničnih smernicah leta 2006, razdelimo bolečino v eno od šestih velikih skupin:

• enostavna bolečina v vratu,   
• radikularna bolečina v vratu,
• hujša patologija vratne (torakalne) hrbtenice,
• poškodba vratne hrbtenice,
• prenesena bolečina iz okolnih struktur,  
• psihosocialni dejavniki (somatizacija, agravacija).

Večina bolečin v vratu (cervikalgij) mine spontano z nekajdnevnim mirovanjem in analgezijo. Nekateri priporočajo tudi dvotedensko nošnjo vratne opornice, ki razbremeni vratne strukture in jim z delno imobilizacijo omogoči počitek. Na osnovi anamneze in kliničnega pregleda predhodno izključimo potencialno nevarna stanja (poškodba vratne hrbtenice, tumorsko dogajanje, vnetni procesi v vratni hrbtenici). Ukrepamo podobno kot pri težavah z ledvenokrižno hrbtenico. Po mesecu ali dveh konzervativnega zdravljenja nadaljujemo z MR diagnostiko. V primeru, da ta pokaže mehanično kompresijo (vratna kila medvretenčne ploščice ali stenoza) na nivoju, ki sovpada s klinično radikularno prizadetostjo, bolnika operiramo.