Preskoči na vsebino

BREZPLAČNA DOSTAVA V SLOVENIJI PRI NAKUPU NAD 50 €.

Zakaj pride do bolečine v križu in kako jo lajšati?

Zakaj pride do bolečine v križu in kako jo lajšati?

V današnjem času je bolečina v križu zelo pogost problem, ki jo ljudje lajšajo na najrazličnejše načine.

Kar 80% ljudi jo doživi vsaj enkrat v svojem življenju. Običajno jo razvrščamo v mehansko, nevrogeno ali bolečino drugega izvora. Bolečina v spodnjem delu hrbta lahko nakazuje tudi na nevarnejša stanja, kot so maligni tumorji ali sindrom kavde ekvine.

Bolečina v križu je izkustvo, s katerim se prej ali slej, v blagi ali težji obliki, sreča skorajda vsak odrasel človek. Pomembno je vedeti, da v glavnem ni znak bolezni in ne predstavlja nevarnosti za zdravje ter jo lahko obvladamo sami brez zdravniške pomoči. Predvsem pa lahko v skrbi za svoje zdravje naredimo ogromno, da bolečino v križu preprečimo. Kadar bolečina v križu preide v bolezen, je njeno zdravljenje zapleteno, večstransko in dolgotrajno. Tudi takrat je zelo pomembno, da sami poskrbimo za lajšanje bolečine in prilagodimo svoj ritem življenja.

Bolečina v križu je izkustvo, s katerim se prej ali slej, v blagi ali težji obliki, sreča skorajda vsak odrasel človek.

Osnovne značilnosti bolečine v križu

Bolečino v ledvenem predelu hrbtenice po času trajanja lahko razdelimo v tri skupine:

 akutna bolečina (bolečina, ki traja šest tednov ali manj),

 subakutna bolečina (bolečina, ki traja od 6 do 12 tednov),

 kronična bolečina (bolečina, ki traja več kot 12 tednov).

Najbolj poenostavljeno delimo bolečino v križu na štiri podskupine:

✔ spondilogena,

✔ nevrogena,

✔ vaskularna in

✔ viscerogena bolečina v križu.

Pod spondilogeno bolečino razumemo procese, ki nastanejo zaradi patološkega procesa na hrbtenici in je vezana na kostno komponento hrbtenice in mehkih delov kot so diskusi, ligamenti ali mišice.

Pod nevrogeno bolečino razumemo draženje ali kompresijo živčnih korenin, zaradi česar izžareva bolečina vzdolž spodnjih udov. Vzroki so običajno v hrbtenici ali diskusu, možen pa je tudi centralni vzrok, kakor tudi tumor živčnega segmenta, ki so vezani na potek živčnih korenin ali živčevja tega segmenta. 

Vaskularni vzroki so redki in to so na primer spremembe na abdominalni aorti, na glutealnih mišicah, kakor tudi na drugih žilah, ki se aterosklerozno ali kako drugače spreminjajo in povzročajo bolečine v križu. 

Viscerogena bolečina v križu nastane zaradi bolezni drugih notranjih organov, ki so v bližini same hrbtenice, še posebej ginekološke, urološke in gastroenterološke bolezni.

Kako nastane bolečina v križu?

Osnovne faktorje za nastanek bolečine v križu delimo na eksogene in endogene.

Med endogene faktorje uvrščamo morfološke in genetske povzročitelje, v eksogene pa psihosocialni, ekonomski in biomehanski vzrok za nastanek bolečine v križu. 

Med biomehanske vzroke prištevamo predvsem neživljenjske ali povečane biomehanske obremenitve, ki nastajajo pri težkih fizičnih opravilih in je bilo fizično delo vse do poznih 70. let v vseh strokovnih analizah glavni vzrok za nastanek bolečine v križu. Šele poznejše raziskave so pokazale, da je sedeči poklic, kjer prihaja do sprememb pritiskov na lumbalni del hrbtenice zaradi sprostitve mišičnega obroča, še pomembnejši vzrok za nastanek bolečine v križu. Zmanjšana fizična aktivnost ljudi, ki se spreminja tako v profesionalnem, kakor tudi v zasebnem življenju, je povečala telesno težo, in s tem tudi povečano incidenco lumbalnega sindroma pri neaktivni populaciji. 

Psihosocialni faktorji so pomembni dejavniki za nastanek bolečine v križu. Gospodarska recesija, ki je praktično zajela ves svet, se povsod pokaže tudi  povečani incidenci, morbiditeti in bolniškem staležu, predvsem pa invalidnosti zaradi bolečine v križu. Psihološki odnos do bolečine v križu je vedno pomembnejši, in tako postajajo psihologi povsod po svetu pomemben član tima pri analizi lumbalnega sindroma. To še posebej velja za kronično obliko lumbalnega sindroma, kjer z značajnimi posebnostmi nekaterih ljudi karakterizirajo bolnika z bolečino v križu. Introvertiranost in depresivnost so posebne karakteristike kroničnega bolnika z bolečino v križu. 

Bolečina v križu je povsod po svetu izredno pomemben tako epidemiološki kakor etiološki zdravstveni pokazatelj zdravstvenega stanja prebivalstva. V večini držav zahodne Evrope in ZDA predstavlja bolečina v križu prvo mesto v oceni delazmožnosti in kot vzrok izostanka z delovnega procesa. Izračunani stroški v ekonomskem smislu znašajo že v ZDA več milijard dolarjev in predstavljajo skorajda 1,7% bruto narodnega dohodka, ki ga namenijo za zdravstvo. V povprečju odpade 40% vsega bolniškega staleža na bolečino v križu, kar predstavlja izredno veliko obremenitev, saj je incidenca lumbalnega sindroma najpogostejša prav pri aktivnem prebivalstvu. Psihosocialne komponente predstavljajo izredno pomemben faktor za nastanek lumbalnega sindroma, nezadovoljstvo na delovnem mestu, materialna negotovost in slabo socialno stanje predstavljajo povečano možnost incidence lumbalnega sindroma, in s tem tudi stroškov družbe za to bolezen. 

Biomehanske obremenitve in ergonomska analiza delovnega in bivalnega okolja so izredno pomembne za preprečitev nastanka lumbalnega sindroma. Aktivno življenje, predvsem pa lažja športna aktivnost predstavljajo pomembno preventivno dejavnost za preprečitev nastanka bolečine v križu. Bolečina v križu je izredno pomemben zdravstveni problem, ki tudi v naši državi zasluži posebno pozornost v aktualnem gospodarskem in zdravstvenem trenutku.

Kako nastane bolečina v križu?

Vzroki bolečine v križu

Na delovnem mestu so dejavniki tveganja, ki pripomorejo k nastanku bolečine v križu, ponavljajoče sklanjanje, rotacijske obremenitve ledvene hrbtenice, dvigovanje bremen, dalj časa trajajoče prisilne drže, predvsem ob nagibu naprej. Nekatere raziskave potrjujejo, da se bolečina v križu pogosteje pojavlja pri poklicnih voznikih in pri zelo pogosti vožnji avtomobila. Sedeč poklic pa po zadnjih dognanjih ne vpliva na nastanek bolečine v križu, vsekakor pa bi dolgotrajno sedenje v nepravilni drži lahko bilo vzrok lumbalgije. 

Prekomerna telesna teža in kajenje sta šibka dejavnika tveganja. Kadar pa je bolečina v križu že prisotna, pa prekomerna telesna teža poveča možnost, da bolečina postane kronična. 

Različni psihosocialni dejavniki povečujejo tveganje za nastanek bolečine v križu. Mednje sodijo čustvena napetost, stres, anksioznost, depresija, nezadovoljstvo z delovnim mestom, po nekaterih podatkih pa tudi nizka stopnja izobrazbe. Pomanjkanje gibanja in številni drugi škodljivi vplivi sodobnega načina življenja vodijo do kronične utrujenosti živčnega sistema in mišic s posledičnimi bolečinami, tudi v križu.

Redna športna aktivnost vpliva na manjšo obolevnost za kardiovaskularnimi boleznimi, prav tako je jasno, da dobra fizična pripravljenost zmanjšuje verjetnost prve epizode bolečine v križu. Hkrati pa imajo športniki več radiološko vidnih obrabnih sprememb hrbtenice. Znana je tudi povezava med simptomatsko spondilolizo (največkrat utrujenostni zlom interartikularnega dela loka vretenca) in športi, pri katerih prihaja do pogostega iztegovanja ledvene hrbtenice (gimnastika, dvigovanje uteži, nekatere discipline pri atletiki). Do bolečine lahko pripelje tudi nepravilna tehnika športne vadbe in nenadno povečanje stopnje telesne vadbe. 

Dejavnik tveganja za bolečino v križu je tudi predhodna poškodba hrbta.

Nosečnost povečuje možnost nastanka bolečine v križu. Kar 68 % nosečnic navaja bolečino v križu. V 21 % traja še najmanj dve leti po rojstvu otroka. Višja obporodna starost in prekomerna telesna teža sta rizična dejavnika da bolečina postane kronična. 

Bolečina v križu se pojavlja tudi pri otrocih. Bolečina navadno ni zelo izrazita in ne moti fizičnih aktivnosti. Rizični dejavniki pri mladih so dvigovanje težkih bremen, prisilne drže in psihosocialna neprilagojenost. Teža šolske torbe ni zanesljivo povezana z bolečino v križu pri otroku. Kadar se bolečina v križu pojavi v mladosti, obstaja večja verjetnost, da se bo pojavila tudi v odrasli dobi.

Kako lajšati bolečine v križu?

Izogibajte se prekomerni obremenitvi hrbtenice

Eden od glavnih razlogov za bolečino v križu je prekomerna obremenitev hrbtenice. To se lahko zgodi, če preveč časa sedite za računalnikom ali če dvigujete težke predmete brez ustreznega dvigovanja. Pomembno je, da se izogibate prekomerni obremenitvi hrbtenice in da se izogibate dolgim obdobjem sedenja ali stoje.

Če morate sedeti za računalnikom ali drugim delom, poskrbite, da boste imeli pravilno držo in si boste vzeli odmore, da se boste raztegnili in sprehodili. Prav tako se prepričajte, da imate udoben in podporni stol.

Ko dvigujete težke predmete, poskusite uporabiti pravilno tehniko dviganja, tako da dvigujete predmete s koleni in ne s hrbtom. Prav tako se prepričajte, da ste dovolj močni, da lahko dvignete predmet brez prenaprezanja hrbtenice.

Redno vadite

Vaja je ključna za lajšanje bolečin v križu. Ko telo ni aktivno, mišice postanejo šibke in napete, kar lahko povzroči bolečino v križu. Redna vadba, kot so raztezne vaje, kardiovaskularna vadba in krepitev mišic, lahko pomaga zmanjšati bolečino v križu.

Raztezne vaje so pomembne, ker pomagajo raztegniti mišice in ohraniti prožnost hrbtenice. Kardiovaskularna vadba, kot sta hoja, tek ali kolesarjenje, lahko pomaga okrepiti srce in pljuča ter izboljšati prekrvavitev. Krepitev mišic s pomočjo vaj z utežmi ali z lastno težo lahko okrepi mišice hrbta, kar lahko zmanjša bolečino.

Če imate bolečine v križu, se pred začetkom vadbe posvetujte s svojim zdravnikom. Prav tako se izogibajte vajam, ki bi lahko poslabšale vaše stanje, kot so npr. dvigovanje uteži ali nenadni gibi, ki lahko povzročijo stres na hrbtenici.

Vaja je ključna za lajšanje bolečin v križu.

Uporabljajte tople in hladne obkladke

Topli in hladni obkladki lahko pomagajo zmanjšati bolečino v križu. Topli obkladki lahko sprostijo mišice in izboljšajo pretok krvi v bolečem območju. Hladni obkladki pa lahko zmanjšajo vnetje in otekline.

Uporabljajte topel obkladek za največ 20 minut naenkrat. Uporabite lahko toplo brisačo ali grelno blazinico. Hladni obkladek pa lahko uporabite za največ 15 minut naenkrat.

Poskrbite za dober spanec

Dober spanec je pomemben za zdravje hrbtenice. Med spanjem se mišice sprostijo in obnovijo, kar lahko pomaga zmanjšati bolečine v križu. Poskrbite, da boste spali na udobni in podporni vzmetnici, ki bo ohranjala naravno krivuljo hrbtenice.

Poskusite spati na boku ali hrbtu, saj spanje na trebuhu lahko povzroči stres na hrbtenici. Prav tako poskrbite, da boste spali v udobnem in temnem prostoru, ki bo spodbujal zdrav spanec.

Posvetujte se s strokovnjakom

Če imate hude bolečine v križu ali če bolečina traja dlje časa, se posvetujte s svojim zdravnikom ali fizioterapevtom. Lahko vam priporočijo zdravljenje, ki je prilagojeno vašim potrebam, kot so npr. fizioterapija, akupunktura ali zdravila proti bolečinam.

Poskusite z masažo

Masaža lahko pomaga sprostiti napete mišice in izboljšati pretok krvi v bolečem območju. Če imate bolečino v križu, poskusite z masažo, ki jo lahko opravi maser ali pa jo izvajate sami. Lahko uporabite masažno kremo ali olje, ki bo pomagalo pri drsenju rok po koži.

Pri masaži bodite previdni, da ne pritiskate preveč močno na boleče območje, saj lahko to poslabša bolečino. Poskusite z nežnimi krožnimi gibi in rahlim pritiskom.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o tem, kako odpraviti bolečino v križu.

Avtor prispevka je asist. Matej Žnidarič, dr. med.

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.

morda bi vas zanimalo

Bioapifit® - Mazilo za hemoroide 50 mL
€32,10
€32,10
Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL
€33,10
€33,10
Lucovital® Obesimed® Bloc (30 kapsul)
€32,10
€32,10
Solni inhalator SaltMed
Od €121,00
Od €121,00
Lucovital® - Pisalo za glivice na nohtih 4 mL
€28,10
€28,10
18

Hvala, ker ste se naročili

this is just a warning
Vpis
Košarica
0 izdelek/-ov