Urinska inkontinenca in nevrogeni mehur: Razumevanje motenj mokrenja, diagnoza in zdravljenje

Normalno odvajanje urina je mogoče le tedaj, kadar pravilno delujejo tako sečni mehur in zaporni mehanizem sečnice kot tudi mišice medeničnega dna.

Volumen sečnega mehurja znaša pri odraslem med 900 in 1500 mL, vendar se potreba po uriniranju lahko pojavi že pri 300 do 500 mL seča.

Oživčenje spodnjih sečil

Spodnji del sečil oživčujeta vegetativno živčevje (parasimpatični pelvični živci in simpatični hipogastrični živec) in somatski pudendalni živec.

Pelvični živci izhajajo iz hrbtenjačnih segmentov S2-­‐S4 in omogočajo krčenje detruzorja in notranjega sfinktra sečnice.

Simpatični hipogastrični živec izhaja iz hrbtenjačnih segmentov Th12-­‐L2. Preko beta adrenergičnih receptorjev povzroči relaksacijo detruzorja, preko alfa adrenergičnih receptorjev pa krčenje vratu sečnega mehurja.

Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjačnih segmentov S2-­‐S4 in oživčuje zunanji sfinkter sečnice.

Mikcijski centri v osrednjem živčnem sistemu so trije

✔ Sakralni – krčenje detruzorja

✔ Pontini – koordinacija relaksacije sfinktra s krčenjem detruzorja

✔ Možganski korteks – inhibitorno delovanje na krčenje detruzorja, omogoča začasno odložitev mikcije

Normalno zadrževanje in odvajanje urina

Detruzor je med polnjenjem mehurja sproščen. Takrat je aktivirano simpatično živčevje, ki inhibira kontrakcijo detruzorja, krči pa se gladko mišičje vratu sečnega mehurja in proksimalne sečnice.

Podatki o polnosti mehurja se prenašajo od mehanoreceptorjev v steni mehurja do sakralnega mikcijskega centra, od tam pa preko spinotalamične proge v višje možganske centre. Ko je kapaciteta mehurja izpolnjena, se začne krčiti detruzor (aktivacija parasimpatika), kar začutimo kot potrebo po uriniranju. Mikcijski center v možganih lahko krčenje detruzorja nekaj časa zavira.

Mikcija se začne s hoteno sprostitvijo zunanjega sfinktra sečnice in mišic medeničnega dna. Temu sledi krčenje detruzorja, ki traja tako dolgo, dokler ni sečni mehur popolnoma izpraznjen. Nato se ponovno aktivira zapiralni mehanizem sečnice.

Urinska inkontinenca

Urinska inkontinenca označuje nehotno uhajanje seča. Pogostnost te motnje se s starostjo strmo povečuje. Težave z uhajanjem urina prizadenejo 5-­‐10% populacije nad 35 let. Dve tretjini bolnikov je starejših od 60 let. Pogosteje se pojavi pri ženskah, predvsem zaradi poškodb mišic medeničnega dna pri porodu. Drugi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visoka telesna teža in operacija prostate.

Vrste inkontinence

✔ Stresna inkontinenca – do uhajanja urina pride pri povišanju intraabdominalnega tlaka (kašljanje, kihanje, napenjanje, dvigovanje bremen), nastane kot posledica oslabelosti mišic medeničnega dna.

✔ Urgentna inkontinenca – uhajanje urina pri polnem mehurju kot posledica prekomerne vzdraženosti detruzorja.

✔ Mešana inkontinenca – kombinacija stresne in urgentne inkontinence.

✔ Prelivna (overflow) inkontinenca – uhajanje urina iz polnega mehurja kot posledica kroničnega zastajanja urina. Mehur je neodziven, tlak v njem je visok.

✔ Funkcijska inkontinenca – ohranjeno je delovanje sečil, inkontinenca nastane zaradi tega, ker bolnik ne pride pravočasno do stranišča zaradi drugih vzrokov (demenca, nepokretnost).

Diagnoza

Za diagnozo urinske inkontinence je pomembna dobra anamneza – pogostnost inkontinence, količina urina, ki ga pacient ne more zadržati, kako dolgo trajajo težave, kaj jih je sprožilo (npr. nosečnost, porod), kaj poslabša težave (npr. kašljanje, kihanje), ali je inkontinenca dnevna ali nočna. V anamnezi moramo povprašati po pridruženih simptomih (slab curek seča, kronično zaprtje, bolečine v križu, inkontinenca blata, prolaps medeničnih organov, težko, pogosto, nujno, pekoče uriniranje, nepopolno izpraznjenje mehurja), po boleznih in stanjih (benigna hiperplazija prostate, kronična infekcija urinarnega trakta, rak, obsevanje, diabetes, nevrološke bolezni, operacije medenice, ledvični kamni, mnogorodnost) in po jemanju nekaterih zdravil, ki lahko povzročijo motnje mokrenja (alfa agonisti, alfa antagonisti, alkohol, antiholinergiki, blokatorji kalcijevih kanalčkov, diuretiki, sedativi). Vzeti pa moramo tudi bolnikovo socialno anamnezo (kajenje, uživanje alkohola, kofeina).

Pri nevrološkem pregledu moramo oceniti kognitivni status, moč in tonus mišic, občutek vibracije in dotika na spodnjih ekstremitetah. Preveriti moramo analni in bulbokavernozni refleks, tonus analnega sfinktra v mirovanju in ob hoteni kontrakciji, ter perinealni občutek dotika.

Zdravljenje

Kot vsako drugo bolezen je tudi inkontinenco treba zdraviti vzročno glede na nastanek ali povzročitelja, če je poznan in obvladljiv. Inkontinenco zdravimo s splošnimi ukrepi (prehrana, gibanje, prenehanje kajenja, predpisane vaje za krepitev mišic medeničnega dna, urjenje mehurja, urnik uriniranja), s funkcionalno električno stimulacijo, z zdravili (antiholinergiki pri urgentni inkotinenci ali zaviralci ponovnega privzema noradrenalina ali serotonina pri stresni inkontinenci) in kirurškimi posegi.

Vedeti moramo, da je inkontinenca večinoma kronični zdravstveni problem, da se stanje izboljšuje počasi in da včasih lahko le zaustavimo poslabšanje, zato je pri inkontinenci (podobno kot pri drugih boleznih) potrebno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje, saj so tako učinki najboljši. Kjer so vzrok za inkontinenco organske spremembe, za zdravljenje izberemo kirurški poseg, pri psihičnih bolnikih pa psihoterapijo in terapijo z zdravili. Pri inkontinenci, kjer so vse naštete možnosti brez učinka, uporabljamo mehanske pripomočke, kot so kondomski katetri, urinali in inkontinenčne predloge. Inkontinenčne predloge so trenutno najuporabnejši pripomoček za vse starostne kategorije. Urinski katetri so manj priporočljivi, ker so lahko vir nenehnih okužb.

Nevrogeni mehur

Nevrogeni mehur nastane zaradi okvare centralnega ali perifernega živčevja sečnega mehurja in sfinktra. Ločimo prirojeni (npr. zaradi mielomeningokele ali agenezije križnice) in pridobljeni nevrogeni mehur (npr. zaradi poškodbe, vnetja, tumorjev, multiple skleroze, sladkorne bolezni).

Zaključek

Med motnje mokrenja spadata urinska inkontinenca in nevrogeni mehur. Inkontinenca urina, nehotno uhajanje urina, predstavlja zelo pogost in običajno zelo neprijeten problem. Stopnja inkontinence je lahko od zelo blage, ki predstavlja le občasno uhajanje v določenih situacijah, lahko pa predstavlja zelo omejujoč dejavnik, ki lahko močno vpliva na življenje posameznika. Podoben problem za življenje posameznika predstavlja tudi nevrogeni mehur. Pri obeh je ključnega pomena zgodnje odkritje in zdravljenje, še večjega pomena pa je preventiva.

Kako lajšati simptome uhajanja urina?

Vaginalno mazilo Bioapigyn® je klinično testiran medicinski pripomoček, ki lajša simptome uhajanja urina in občutljive nožnice.

Vaginalno mazilo Bioapigyn® je namenjeno lajšanju simptomov stresne, urgentne in mešane urinske inkontinence pri ženskah, starejših od 18 let. Uporaba mazila je še posebej primerna za ženske v menopavzi, pri katerih se pojavlja nehoteno uhajanje urina med naporom, kašljanjem in kihanjem ter med spanjem (nokturija). Vaginalno mazilo Bioapigyn® se uporablja tudi za lajšanje simptomov vulvo-vaginalnih motenj, ki nastanejo zaradi zvišanih vrednosti pH nožnice. Zvišane vrednosti pH nožnice se pogosto kažejo kot izcedek iz nožnice, suhost nožnice, bolečine med spolnim odnosom, srbenje ter edem v predelu nožnice in vulve.