Preskoči na vsebino

BREZPLAČNA DOSTAVA V SLOVENIJI PRI NAKUPU NAD 50 €.

Telogen effluvium – kako si pomagati pri prekomernem izpadanju las?

Telogen effluvium – kako si pomagati pri prekomernem izpadanju las?-Najzdravnik

Prekomerno izpadanje las zaradi stresnih dejavnikov lahko prizadene tako moško kot tudi žensko populacijo.

Uvod

Telogen effluvium je bolezen lasišča, pri kateri pride do difuznega, nebrazgotinastega izpadanja las. Gre za vrsto izpadanja las, ki ni normalna in pogosto presega povprečno količino vsakodnevno izpadlih las. Čeprav je patofiziologija bolezni še precej slabo raziskana, vemo, da do bolezni najpogosteje pride zaradi napak v lasnem ciklusu, na sam potek bolezni pa lahko sicer vplivajo fizični, duševni, kemijski in drugi dejavniki. Zaradi nejasnega vzroka nastanka bolezni jo pogosto označujemo kot idiopatsko bolezen.

Epidemiologija

Telogen effluvium se kaže kot subklinična oblika bolezni, torej poteka v milejši obliki brez ali z malo količino klinično ugotovljivih simptomov, kar otežuje oceno incidence te bolezni v splošni populaciji. Bolezen sicer prizadene tako moške kot tudi ženske ne glede na rasno pripadnost. Pogosteje bi se naj pojavljala pri ženskah, kar pa je lahko tudi posledica dejstva, da glede na statistične podatke ženske v povprečju pogosteje poiščejo zdravniško pomoč pri prekomernem izpadanju las kot moški. Starost naj ne bi pomembno vplivala na incidenco bolezni, se pa akutni telogen effuvium pogosteje pojavlja pri starejših ženskah. Več o drugih vrstah izpadanja las lahko preberete na naslednji povezavi.

Akutni telogen effluvium

Pod pojmom akutni telogen effluvium razumemo prekomerno izpadanje las, ki traja manj kot 6 mesecev. Prekomerno izrazito povečanje izpadanja las se pri večini bolnikov pojavi od dva do tri mesece po izpostavitvi stresnemu dejavniku. V tretjini primerov vzrok sicer ni možno določiti, v 95% pa akutna oblika bolezni doživi popolno remisijo. Po ozdravitvi se pri bolnikih s pomočjo videodermoskopije pogosto opazi rast novih, krajših las na frontalnem delu lasišča. Akutni telogen effluvium, ki se pojavi od dva do pet mesecev po porodu imenujemo telogen gravidarum.

Kronični telogen effluvium

O kronični obliki telogena effluviuma govorimo tarkat, ko izrazito prekomerno izpadanje las traja več kot šest mesecev. Ta oblika bolezni najpogosteje prizadene ženske v srednji starosti. Kaže se z bolj ali manj izrazitimi daljšimi obdobji nihanj v smislu izboljšav in poslabšanj stanja. Pri pregledu lasišča so posamezni lasni folikli sicer primerne gostote, predvsem na frontalnem in bitemporalnem delu lasišča pa so opazni krajši lasje, ki so lahko v fazi ponovne rasti.

Do povečanega izpadanja las lahko pride od dva do tri mesece po izpostavitvi stresnim dejavnikom 
Slika 1: Do povečanega izpadanja las lahko pride od dva do tri mesece po izpostavitvi stresnim dejavnikom.

Patogeneza

Telogen effluvium povzročajo napake v delovanju lasnega ciklusu, ki jih lahko sproži mnogo različnih stresnih dejavnikov.

Normalni lasni ciklus

Lasni ciklus v osnovi sestoji iz treh faz – faze rasti (anagene faze), involucijske oz. prehodne faze (katagene faze) in mirujoče faze (telogene faze). Anagena faza traja v povprečju od dva do pet let, v kateri se nahaja velika večina las. Katagena faza je običajno krajša in traja od tri do šest tednov, v kateri pride do procesa celične smrti (apoptoze) lasnih mešičkov, ki pa v tej fazi običajno še ne izpadejo. Zadnja, telogena faza, traja od tri do pet mesecev in jo zavzema nekje desetina las na lasišču. V telogeni fazi pride do maturacije lasnih mešičkov iz katerih nato izpadejo lasje. Če se poveča odstotek las, ki se nahaja v telogeni fazi to privede do prekomernega izpadanja las. Pogosto se v literaturi sicer ta zadnja faza lasnega ciklusa, v kateri prihaja do aktivnega izpadanja las, opredeljuje kot četrta, t. i. eksogena faza lasnega ciklusa.

Mehanizmi izpadanja las

Trenutno je poznanih pet različnih mehanizmov izpadanja las, ki se pojavljajo pri bolnikih s telogenom effluviumom;

  1. takojšnji prehod las iz anagene faze – lasni folikli prehitro izstopijo iz anagene faze in vstopajo v telogeno, kar povzroča prekomerno izpadanje las naslednja dva do tri mesece.
  2. zapoznel izstop iz anagene faze – v tem primeru prihaja do podaljšanja anagene faze, ki pa nato ob prehodu v telogeno fazo povzroča izrazito povečanje števila lasnih foliklov, ki nato hkrati vstopajo v telogeno fazo, kar ima za posledico povečano izpadanje las.
  3. krajša anagena faza – zaradi neznanega vzroka je anagena faza pri teh bolnikih precej krajša, pogosto se to kaže pri bolnikih s kroničnem telogenskim izlivom.
  4. takojšnji izstop iz telogene faze – v tem primeru pride do krajšanja telogene faze, kar povzroča bistveno hitrejšo izpadanje las kot je običajno.
  5. zapoznel izstop iz telogene faze – tukaj gre za podaljšanje telogene faze in s tem zapoznel vstop v novo anageno fazo.

Pri bolnikih s telogenskim izlivom pride do porušenja lasnega ciklusa, najpogosteje v anageni in telogeni fazi.
Slika 2: Pri bolnikih s telogenskim izlivom pride do porušenja lasnega ciklusa, najpogosteje v anageni in telogeni fazi.

Vzroki za razvoj telogenskega izliva

Zdravila

Obstaja nemalo število predpisanih zdravil, ki najpogosteje po 12 tednih od začetka uporabe povzročajo izpadanje las, kjer v veliki večini primerov gre za telogen effluvium. Prav tako lahko do prekomernega izpadanja las privede tudi menjava zdravilne učinkovine ali njen odmerek. Med zdravila, ki najpogosteje vodijo v telogen effluvium so: oralni kontraceptivi, androgeni hormoni, retinoidi, beta-blokerji, ACE-inhibitorji, antikonvulzanti, antidepresivi in antikoagulanti.

Jemanje določenih zdravil lahko pripomore k poslabšanju težav z izpadanjem las. 
Slika 3: Jemanje določenih zdravil lahko pripomore k poslabšanju težav z izpadanjem las.

Fiziološki in čustveni stres

Povečan fiziološki stres kot na primer kirurška travma, mrzlica, kronične sistemske bolezni in krvavitve lahko vodijo v razvoj telogenskega izliva. Pogosto lahko pride do težav z izpadanjem las v obdobju treh mesecev po porodu, ko večina lasnih mešičkov vstopi v telogeno fazo rasti in povzroča pospešeno izpadanje las. Vzročno povezavo med čustvenimi stresorji in izgubo las je težje opredeliti in znanstveno dokazati, še posebej zato, ker je tudi samo izpadanje las lahko pogosto dejavnik, ki sam deluje kot čustveni stresor.

Bolezenska stanja

Pogosto do telogenskega izliva pride pri bolnikih s hipo- in hipertiroidizmom, kar pa običajno po vzpostavitvi ustrezne ravni ščitničnih hormonov izzveni. Kronične sistemske bolezni kot npr. sistemska amiloidoza, jetrna odpoved, kronična ledvična odpoved ter pogosto tudi vnetne črevesne bolezni in limfoproliferativne bolezni prav tako lahko povzročajo telogen effluvium.

Težave z izpadanjem las se pojavljajo tudi pri določenih avtoimunih obolenjih, predvsem pri kronični infekciji s HIV-om, prav tako tudi pri dermatomiozitisih, sekundarnem sifilisu, seboroičnem dermatitisu in pri luskavici.

Možni sprožilci v prehrani

Izrazit primanjkljaj pri vnosu beljakovin, maščobnih kislin in cinka ter kronično stradanje in kalorijska restrikcija lahko povzročajo telogen effluvium. Pomanjkljiv vnos esencialnih maščobnih kislin s prehrano lahko vodi v telogen effluvium, pogosto od dva do štiri mesece po nezadostnem vnosu. Deficiti železa, vitamina D in biotina prav tako predstavljajo možne vzroke izpadanja las. Več o pomembnosti hranil za zdrave in močne lase lahko preberete na naslednji povezavi.

Ultravijolična svetloba

Telogen effluvium se glede na najnovejše izsledke raziskav pogosteje pojavlja v času od julija do oktobra. Sklepa se, da v tem primeru pride do aktiničnega effluviuma, kjer gre za škodljiv vpliv ultravijolične svetlobe, posledice pa nato trajajo tudi v jesensko obdobje. Elektronska mikroskopija las, ki so bili izpostavljeni dolgotrajni sončni svetlobi, pokaže, da je pri tovrstnih lasnih foliklih prišlo do sprememb oz. poškodb lasne kutikule in korteksa, kar bi lahko povzročalo prekomerno izpadanje las, čeprav to zaenkrat znanstveno še ni bilo potrjeno.

Diagnostični postopki

Trihodinija

Gre za poglavitni simptom telogenskega efluvija. Najpogosteje se trihodinija kaže kot bolečina ter kot pekoč, zbadajoč ali srbeč občutek na lasišču. Ob pojavu tovrstne simptomatike je verjetnost za diagnozo telogenskega efluvija velika.

Modificiran test umivanja las in štetje izpadlih las

Modificiran test umivanja las in štetja izpadlih las (iz angl. Modified wash test and hair loss count) je namenjen diagnosticiranju oseb s sumom na telogen effluvium ali androgeno alopecijo in služi opredelitvi stopnje resnosti obeh bolezni. Test se izvede po petih dneh pri bolniku, ki v tem času ne sme umivati las s šamponom. Pacient si nato v prostorih ambulante umije lase v koritu, ki je pokrito z gazami in mrežo, kjer se nato zberejo lasje, ki se nato osušijo in shranijo v kuverto. Lase se nato prešteje in določi odstotek velusnih las (majhnih, običajno svetlih in prosojnih dlak, ki sicer pokrivajo celotno telo). Glede na rezultate nato sledi diagnoza po naslednjem principu:

  1. pri pacientu gre za telogen effluvium, če je izpadlo več kot 100 las, od tega manj kot 10% velusnih,
  2. pri pacientu gre za androgeno alopecijo, če je izpadlo manj kot 100 las, od tega več kot 10% velusnih,
  3. pri pacientu lahko gre za kombinacijo obeh bolezni, če je na testu izpadlo več kot 100 las in je od tega bilo več kot 10% velusnih,
  4. pacient je zdrav oz. v obdobju remisije po prebolelem telogen effluviumu, če je test pokazal manj kot 100 izpadlih las, od tega manj kot 10% velusnih.

Trihogram

Za pridobitev trihogram se pacientu izpuli od 40-60 las na izbranem področju lasišča. Lase se nato posamično analizira, pri čemer se vsakemu določi faza lasnega ciklusa. Pri telogenskem izlivu je porušeno razmerje med anageno in telogeno fazo. V telogeni fazi se pri teh bolnikih tako lahko nahaja tudi več kot četrtina vseh las.

Fototrihogram

Pri tej metodi se na kratko pristriže predel lasišča v velikost 2 cm2, ki se ga nato fotografira pod povečavo trihoskopa ob različnih dnevih in nato primerja gostoto in rast las ter stopnjo izpadanja las. Možno je tudi oceniti razmerje med lasmi, ki so v anageni in tistimi, ki so v telogeni fazi. Gre sicer za enostaven, neinvaziven in bolj specifičen postopek od klasičnega trihograma, ki se pogosto uporablja v sodobni klinični praksi.

S pomočjo fototrihograma lahko popolnoma enostavno in neboleče diagnosticiramo morebitno prisotnost telogenskega izliva.
Slika 4: S pomočjo fototrihograma lahko popolnoma enostavno in neboleče diagnosticiramo morebitno prisotnost telogenskega izliva.

Biopsija lasišča

Tovrstna diagnostična metoda se uporablja predvsem v primeru, ko pride do razvoja kroničnega telogena effluviuma. Več izvedenih biopsij lasišča poveča verjetnost za postavitev pravilne diagnoze. Običajno se na preparatu odstranjenega dela kože lasišča v primeru akutnega telogenskega izliva pojavi normalno do rahlo porušeno razmerje med lasmi v anageni in telogeni fazi. Stanjšani lasje običajno niso prisotni, prav tako ne peribulbarna infiltracija lasnega mešička. V biopsiji lasišča pri kroničnem telogenskem izlivu pa se pojavi povečano število las v telogeni fazi, kjer je razmerje med lasmi v anageni fazi in lasmi v telogeni fazi 8:1 za razliko od zdravega posameznika, kjer je običajno razmerje 14:1.

Obvladovanje in zdravljenje

Akutno in kronično izpadanje las

Akutni telogen effluvium se v večini primerov pozdravi na način, da odkrijemo in odpravimo sprožilni dejavnik, ki je povzročal prekomerno izpadanje las. Ob tem zdravimo tudi vse pridružene bolezni, še posebej bolezni lasišča, npr. luskavico ali seboroični dermatitis. Pri bolnikih, ki redno uživajo predpisane zdravila zaradi drugih zdravstvenih težav, je smiselno vsa zdravila preučiti, prilagoditi njihov odmerek oz. jih po potrebi zamenjati z drugimi ustreznimi zdravili ali jih v izrednih razmerah tudi ukiniti. Dlje kot traja izpadanje las, večja je verjetnost, da so zanj odgovorni različni dejavniki, ki se najverjetneje tudi pogosto ponavljajo – najpogosteje gre za prehranske deficite, ščitnične bolezni, sistemske bolezni ali okužbe, kar otežuje iskanje vseh možnih sprožilnih dejavnikov in zahteva večkratno posvetovanje oz. preglede s strani zdravnika specialista.

Izobraževanje bolnikov

Za dobro obvladovanje bolezni je ključno zadostno informiranje in izobraževanje bolnikov o sami bolezni. Ključno je pojasniti povezavo med morebitnimi sprožilnimi dejavniki in običajnim časovni zamikom pri izpadanju las, ki se pri tovrstnih bolnikih pogosto pojavlja. S tem želimo predvsem preprečiti morebitne neželene psihološke posledice, ki bi jih lahko bolnik razvil v času poteka, obravnave in zdravljenja bolezni.

Ustrezno nadomeščanje hranil

V primeru, da se v okviru diagnostičnih postopkov ugotovi primanjkljaj določenih hranil, vitaminov, mineralov ali drugih snovi, je nadomeščanje izpadle snovi nujno potrebno, prav tako tudi ohranjanje uravnotežene prehrane in zdrave telesne teže. Čeprav se je v zadnjih letih izkazalo uživanje polifenolnih spojin, ki se nahajajo predvsem v zelenem čaju, učinkovito pri izgubi dlak na mišjih modelih, tovrstne študije nujno ne potrjujejo enake učinkovitosti tudi na ljudeh.

Minoksidil in Finasterid

Čeprav sta obe učinkovini lahko koristni pri zdravljenju androgene alopecije, njuna uporaba ni zelo učinkovita pri zdravljenju telogenega effluviuma, saj učinkovini ne vplivata na inhibicijo katagene faze ali indukcijo anagene faze, gre namreč za blokatorja dihidrotestosterona, ki je v večji meri vzrok za težave pri bolnikih z androgeno alopecijo. V takih primerih se zato priporoča izogibanje zdravilom, ki sprožajo nastop katagene faze v laseh - beta-blokerje, retinoide, antikoagulante in antiščitnična zdravila. Prav tako je potrebno zdraviti endokrine motnje, ki lahko vplivajo na katageno fazo – bolezni androgenih hormonov, ščitnične bolezni ter nenormalne vrednosti prolaktina.

Topikalni in sistemski kortikosteroidi

Topikalni kortikosteroidi se uporabljajo v primeru, da pacienti po njihovi aplikaciji opazijo izboljšanje simptomov v smislu trihodinije. V primeru kronične oblike telogenskega izliva dajemo sistemske kortikosteroide, še posebej v primerih, ko gre za sočasno prisotnost sistemskih bolezni kot npr. sistemski eritematozni lupus.

KNPDA

V literaturi lahko nemalokrat zasledimo kratico, ki se nanaša skupino učinkovin, ki bi naj pripomogle k zdravljenja težav z izpadanjem ali tanjšanjem las. Gre za kombinacijo kofeina, niacinamida (vitamin B3), pantenola (provitamin B5), dimetikona (silikona, ki se pogosto nahaja v kozmetičnih izdelkih za kožo) in akrilatnega polimera (se prav tako nahaja v določenih kozmetičnih izdelkih), ki bi naj ugodna vplivala na gostoto las.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o neplodnosti.

Avtor članka je Dominik Škrinjar, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.

morda bi vas zanimalo

Bioapifit® - Mazilo za hemoroide 50 mL
€32,10
€32,10
Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL
€33,10
€33,10
Lucovital® Obesimed® Bloc (30 kapsul)
€32,10
€32,10
Lucovital® - Pisalo za glivice na nohtih 4 mL
€29,90
€29,90
Solni inhalator SaltMed
Od €121,00
Od €121,00
18

Hvala, ker ste se naročili

this is just a warning
Vpis
Košarica
0 izdelek/-ov