Preskoči na vsebino

BREZPLAČNA DOSTAVA V SLOVENIJI PRI NAKUPU NAD 50 €.

Neplodnost - Velik problem na nivoju reproduktivnega zdravja

Neplodnost - Velik problem na nivoju reproduktivnega zdravja

Neplodnost je velik svetovni problem, ki prizadene številne pare.

Plodnost je ključni element reproduktivnega sistema, zato neplodnost predstavlja velik problem na nivoju reproduktivnega zdravja, hkrati pa za pare tudi težko preizkušnjo, ki s seboj lahko prinese depresijo, tesnobo in diskriminacijo. Med drugim pa neplodnost predstavlja tudi javnozdravstveni in družbeni problem.

Svetovna znanstvena organizacija (SZO oz. WHO) neplodnost opredeljuje kot bolezen reproduktivnega sistema, ki je opredeljena kot neuspeh zanositve po dvanajstih mesecih ali več rednih nezaščitenih spolnih odnosov. Neplodnost nato delimo še na primarno in sekundarno neplodnost, pri čemer o primarni neplodnosti pri ženski govorimo, če le-ta še nikoli ni zanosila, pri moškem pa če še nikoli ni oplodil katerekoli partnerke. Sekundarna neplodnost pa je pri ženski definirana kot nezmožnost ponovne zanositve in pri moškem kot nezmožnost oploditve partnerke ob predhodni uspešni oploditvi iste ali katerekoli predhodne partnerke. 

Na plodnost vplivajo številni dejavniki – najpomembnejši so kultura, okolje in socio-ekonomski status.
Slika 1: Na plodnost vplivajo številni dejavniki – najpomembnejši so kultura, okolje in socio-ekonomski status.

Kaj so vzroki za neplodnost?

Na plodnost vplivajo številni dejavniki – najpomembnejši so kultura, okolje in socio-ekonomski status. Prav tako je treba upoštevati življenjski standard, nivo zdravstvene oskrbe, razširjenost spolno prenosljivih okužb, kvaliteto in dostop do hrane ipd. 

Tako so na primer v državah 3. sveta najpogostejši vzroki za neplodnost tako pri ženskah kot pri moških spolno prenosljive okužbe. V podsaharski Afriki beležijo najvišjo raven neplodnosti – kar 30-40% parov v plodnem obdobju je tam neplodnih. Vzrok za to so večinoma torej spolno prenosljive okužbe, ki so posledica nizke osveščenosti o zaščiti pred njimi. Tudi navade kulture, kot sta recimo poligamija in obredno obrezovanje zunanjih ženskih spolnih organov, pogosto vodijo v infekcijo in ostale komplikacije, ki zmanjšajo reproduktivno zmožnost organizma. Pretekli porodi, ki potekajo v slabih in nehigienskih razmerah,  prav tako puščajo pomembne posledice pri parih, ki si želijo več otrok. 

Situacija pa ni tako slaba samo v Afriki. Tudi v bolj agrarno usmerjenih državah (npr. Mehika) je stopnja neplodnosti višja. To lahko pripišemo onesnaževanju okolja s strani industrije in kmetijstva – primer takega onesnaževanje je arzen v pitni vodi, ki znatno zviša tveganje za nastanek neoplazem genitourinalnega trakta in prirojenih malformacij, kar se posledično lahko kaže v neplodnosti ženske. V Mehiki je poleg tega pogosta še zloraba intravenskih drog, ki je tudi pomemben dejavnik neplodnosti. 

Poleg naštetega so v sodobnem svetu v nekaterih državah (npr.  v Braziliji) ženske še vedo diskriminirane, kar jim onemogoča enakovreden dostop do zdravstvene oskrbe. 

V razvitih državah ZDA in EU pa so vzroki drugačni. Že v osnovi se ženske za otroke odločajo kasneje, kar pomeni, da je takrat njihova biološka plodnost manjša. Poleg tega je prevalenca debelosti in rakavih obolenj v teh državah višja kot drugod. Tudi z življenjskih slogom povezan stres je eden izmed pomembnih dejavnikov zmanjšane plodnosti pri moških in ženskah. Prav tako kajenje, alkohol, droge in celo prekomerno uživanja kave povečajo neplodnost. 

Ženska neplodnost

Po dveh letih nezaščitenih spolnih odnosov zanosi približno 92% žensk, medtem ko v prvem 84% žensk. Povprečno je pri mladem paru, ki je zdrav, potrebno med 8 in 9 mesece za uresničitev klinične nosečnosti. Ženske so najbolj fekundabilne med 20. in 30. letom starosti (fekundabilnost je verjetnost zanositve v določenem časovnem obdobju). Optimalna plodnost ženske traja približno 15 let. Prevalenco neplodnosti v razvitem svetu ocenjujemo na 15-17% parov (eden izmed 6 parov). Če par ne zanosi po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov, je verjetnost neplodnosti 25%, preostalih 75% pa ima zmanjšano plodnost. 

Osemdeset odstotkov vseh vzrokov ženske neplodnosti predstavljajo samo trije vzroki: motnje ovulacije (sindrom policističnih jajčnikov, debelost), endometrioza in tuboperitonealni vzrok z neprehodnimi jajcevodi. Ostali dejavniki so starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, prekomerna telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (antidepresivi, steroidi).

Moška neplodnost

Ob obravnavi neplodnosti se par vedno obravnava kot celota - moški skupaj z žensko. K začetni obravnavi moške neplodnosti spadajo repruduktivna anamneza in dve analizi semena. Ob nenormalnosti le-teh je potrebna polna obravnava. Popolni pregled opravi androlog, urolog ali drugi specialist moške reprodukcije. Populacija neplodnih moških je rizična: neoplazija moda je pri njih pogostejša, tudi hipogonadizma in vnetij je več. 

S pomočjo kliničnega pregleda, vrednosti hormonov, slikovne diagnostike in ocene histologije moda odkrijemo vzrok za neplodnost pri 60% neplodnih moških, pri 30% pa  ne (prava nepojasnjena neplodnost). Najpogostejši vzroki za pojasnjeno moško neplodnost so slabo spuščeno modo (8%), varikokela (15%) in stanja po vnetju (9%) ter genetski vzroki (8%).

Epidemiologija neplodnosti

Med letoma 1990 in 2010 je Svetovna zdravstvena organizacija izvajala raziskavo o globalnih trendih prevalence neplodnosti v sistematični analizi 277 držav. V letu 2010 je bilo med ženskami, starimi med 20 in 44 let 1,9% takšnih, ki so bile nezmožne roditi prvič (primarna infertilnost) medtem ko med ženskami, ki so že rodile v enakem starostnem intervalu 10,5% (sekundarna infertilnost). V primerjavi z letom 1990 je primarna neplodnost padla za 0,1 odstotne točke, sekundarna pa se je povečala za 0,4 odstotne točke. Prevalenca primarne neplodnosti je bila večja med ženskami, starimi med 20 in 24 let (2,7-3%) kot med tistimi, starimi 25-29 let (2-2,2%) in 30-44 let (1,6-1,7%). Prevalenca sekundarne neplodnosti pa se s starostjo veča, od 2,6% med 20-24 let do 27,1-29,9% med ženskami, starimi 40-44 let. 

V letu 2010 je primarna neplodnost med regijami pomembno variirala; med 1,5% v Latinski Ameriki in Karibskem otočju do 2,6% v severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Dvajsetletni trendi prevalence infertilnosti niso bili statistično signifikantno pomembni v večini regij sveta, z malimi povečanji prevalence v centralni in vzhodni Evropi ter Osrednji Aziji (v povprečju za 0,4 odstotne točke) in zmanjšanjem v regijah visokega dohodka Severne Amerike in Bližnjega Vzhoda (0,2 odstotne točke).

Največji padec primarne neplodnosti je bil zabeležen v Sub-Saharski Afriki, kjer je od leta 1990 (2,7%) do leta 2010 (1,9%) le ta padla za 0,8%). V tej regiji so najnižjo prevalenco primarne infertilnosti zabeležili v regijah vzhodne Afrike in južne Afrike, Keniji, Zimbabveju, Ruandi (1-1,1%).  Najvišjo raven primarne neplodnosti v regiji je bila leta 2010 zabeležena v državah Ekvatorialne Gvineje, Angole, Gabona, Kameruna in Centralne Afriške Republike, kjer je bila raven le te povsod 2,5% in višje.

Tudi v regijah Latinske Amerike in Karibov je prevalenca primarne neplodnosti precej nihala v letu 2010. Nekatere Karibske države so imele prevalenco 2,5% in več (Jamajka, Surinam, Haiti ter Trinidad in Tobago), medtem ko so vse države Centralne Latinske Amerike imele prevalenco 1,6% in manj.
V letu 2010 je bila najmanjša prevalenca primarne neplodnosti v nekaterih državah s srednjim dohodkom, kot so Bolivija, Ekvador, El Salvador in na Poljskem, Keniji ter v Južni Koreji (0,8-1%). Najvišji odstotek primarne infertilnosti je bil zabeležen v 13 državah vzhodne Evrope, severni Afriki, na Bližnjem Vzhodu, Oceaniji in Sub-Saharski Afriki (več kot 3%). 

Globalni in lokalni vzorec sekundarne neplodnosti je podoben vzorcu primarne z nekaterimi pomembnimi izjemami; tako je na primer prevalenca primarne infertilnosti visoka v Maroku in Jemnu (več kot 3%), prevalenca sekundarne neplodnosti pa je v teh državah nižja. V centralni in vzhodni evropi ter centralni Aziji pa je raven primarne neplodnosti nizka, raven sekundarne pa visoka.
Prevalenca sekundarne neplodnosti variira od 7,2 % v regijah visokega dohodka do 18% v centralni in vzhodni Evropi ter Centralni Aziji. Večina regij je v obdobju 1990 do 2010 zabeležila ne-signifikanten dvig prevalence sekundarne neplodnosti z izjemo Sub-Saharske Afrike, kjer se je prevalenca sekundarne infertilnosti zmanjšala iz 13,5% na 11,6%.

Po svetu se je procent sekundarne neplodnosti med ženskami starimi 20-44 iz leta 1990 do 2010 zmanjšal iz 3,9% na 3%, medtem ko se je odstotek primarne neplodnosti v tem obdobju zmanjšal iz 1,6% na 1,5%. 48,5 milijona parov na svetu ne more imeti otrok, od tega 19,2 milijona  prvega otroka, 29,3 milijona pa dodatnega otroka. 14,4 milijona od teh parov živi v južni Aziji, 10 milijonov pa v Sub-Saharski Afriki. Ta številka se je od leta 1990 dvignila, saj je takrat bilo takšnih parov 42 milijona. Čeprav se je število neplodnih parov dvignilo globalno, pa je od leta 1990 padlo iz 4,2 milijona na 3,6 milijona v regijah visokega dohodka ter iz 4,4 milijona na 3,8 milijona v centralni in vzhodni Evropi ter centralni Aziji. 

Natančnega podatka za Slovenijo ni, a se ocenjuje, da je pri nas neploden vsak sedmi par. 

Finančni pritisk na pare, predvsem drag nepremičninski trg in dolga lista aktivnosti, ki jih naj bi užival par z dvojnim dohodkom in brez otrok ustvarita neprijazno okolje za zgodnje starševstvo. Zahodni pari si po navadi niti ne želijo več kot enega ali dva otroka. Cena 'vzgoje' otroka do 18 leta starosti je v Veliki Britaniji okoli 100 tisoč funtov, hkrati pa je v razvitem svetu med otroci prisotna zelo nizka mortaliteta. Tako se je v zadnjih 50 letih rodnost zmanjšala v večini držav Evrope na 2.1, medtem pa se je dvignila povprečna življenjska doba iz 43.5 let leta 1900 na 75.4 let leta 2000 (za ženske iz 46.0 na 81.4). Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval; tako naj bi povprečna življenjska doba leta 2050 trajala za moške 82.3 let in za ženske 87.4 let

Dotične problematike se lotevajo vlade razvitih zahodnih držav na različne načine; dodatki za pare z otroki, cenejša dostopnost varstva otrok za delovne matere, boljša zaščita delovnega mesta za bodoče matere. Kljub temu noben izmed naštetih ukrepov ni pomembno vplival na populacijske trende zahodnih držav. 

Prevalenca trenutne 'ne-prostovljne neplodnosti', sporočena s strani parov iz leta 2007 je med 7,4 % za pare v ZDA in 16,7% v Rusiji, v povprečju pa 9%. Sedemnajst študij 6410 parov kaže, da je proporcija parov, ki iščejo pomoč ob zanositvi v razvitih državah 56%, v razvijajočih pa 51%; od teh je zdravljenje dejansko prejelo 22,4% parov. 

Eden glavnih trendov družbe v zaključku dvajsetega in začetku enaindvajsetega stoletja je odloženo prvo rojstvo žensk. Poleg mnogih pozitivnih učinkov emancipacije žensk je prišlo tudi do pritiska po višji izobrazbi in poklicnem vzpenjanju do točke, ko naj bi bilo za žensko varno imeti družino. Statistika iz Velike Britanije iz leta 2000 kaže, da je bilo le 25% žensk ob prvem rojstvu starih pod 25 let, 58% med 25 in 35 ter 17% več kot 35 let. V istem letu je bilo v VB prvič največ mater ob rojstvu prvega otroka starih med 30 in 35 let. 

Napovedi za prihodnost

Nova napoved za konec 21. stoletja predvideva, da bodo skoraj vse države sveta izkusile dramatičen padec v rodnosti. Boljša dostopnost do kontracepcije ter višja izobrazba deklet in žensk je eden izmed glavnih razlogov za to. Človeška populacija bo najverjetneje dosegla vrh leta 2064 na okoli 9,7 milijarde, nato pa bo postopoma začela padati. 

Študija, financirana s strani fundacije Billa in Melinde Gates predvideva, da bo na koncu tega stoletja 183 od 195 držav sveta imelo rodnost pod 2,1 rojstev na žensko. Tako bo populacija 23 držav padla za več kot 50%, rodnost pa bo najverjetneje padla iz 2,37 v letu 2017 na 1,55 v letu 2100. Populacije, katerih število se bo najbolj zmanjšalo, bodo številne države Azije in Evrope.(5)
Takšni trendi napovedujejo velike premike v distribuciji starostnih skupin po vsem svetu, kar predvideva 2,37 milijarde ljudi starejših od 65 let v letu 2100 in 1,7 milijarde pod 20 let. Takšna starostna razporeditev bo izpostavila tudi nujo po liberalnejših migracijskih politikah v državah, kjer se bo delovno aktivno prebivalstvo vse bolj manjšalo. Tako  nekatere države, kot so Kanada, ZDA in Avstralija, kjer je rodnost nizka, ne bodo imele druge možnosti kot zrahljati svojo politiko priseljevanja.

Ob vseh podatkih je za pričakovati, da se bo incidenca neplodnosti še povečevala skozi naslednja desetletja, zanimivo pa bo  videti, kako se bodo različne države s to težavo spopadle. Najnižjo rodnost na svetu  je v letu 2006 imela  Južna Koreja; 1.08. Populacija le te države je začela padati v 2017, ko je število smrti začelo preraščati število rojstev. Država skuša rodnost dvigniti na različne načine; podaljšan porodniški dopust, finančni bonusi za rojstvo, dodatki za otroka do petega leta starosti in bolj dostopno varstvo za otroke. Po zadnjih izračunih (2017) ima najnižjo rodnost  na svetu Singapur; 0.83.(5) 

Neplodnost je pomembna težava sodobne družbe, o kateri se nerado govori. Moderna družba ter hiter življenjski stil botrujeta manjši skrbi za zdravje ter kasnejšemu odločanju za družino, s tem pa se tudi vzroki neplodnosti mnogokrat skrijejo in težave prepoznajo prepozno. Neplodnost je še vedno tabu tema, kar pričajo številne zgodbe ljudi. Žal so pari na tej poti največkrat sami, umaknjeni vase, zato doživljajo hude stiske, ki negativno vplivajo na njih in okolico. Zato je pomembno, da se temo resno in sočutno obravnava.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o zdravljenju bolezni dihal s solno terapijo (haloterapija).

Avtor članka je Matej Žnidarič, dr. med.

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.

morda bi vas zanimalo

Bioapifit® - Mazilo za hemoroide 50 mL
€32,10
€32,10
Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL
€33,10
€33,10
Lucovital® Obesimed® Bloc (30 kapsul)
€32,10
€32,10
Solni inhalator SaltMed
Od €121,00
Od €121,00
Lucovital® - Pisalo za glivice na nohtih 4 mL
€28,10
€28,10
18

Hvala, ker ste se naročili

this is just a warning
Vpis
Košarica
0 izdelek/-ov