Preskoči na vsebino

BREZPLAČNA DOSTAVA V SLOVENIJI PRI NAKUPU NAD 50 €.

Spomin in učenje

Spomin in učenje-Najzdravnik

Znanstveniki so dokazali, da naši možgani ne pozabijo ničesar, kar so videli, slišali ali kakorkoli zaznali z našimi petimi čuti.

Vse, kar pride do nas, se zapiše vanje in če so zdravi, nikoli ne izgine iz njih. Le spomnimo se ne več vsega. Dober spomin je vsekakor odločilnega pomena pri uspešnem učenju. Na podlagi spomina uravnavamo svoje obnašanje, se odločamo, rešujemo probleme. Informacije, shranjene v spominu, so osnova razmišljanju in drugim miselnim procesom. Dober spomin je le redko prirojen, večinoma gre za urjenje. Učenje in spomin določata našo osebnost, saj smo v glavnem to, kar znamo in česar se spomnimo.

Učenje in spomin določata našo osebnost, saj smo v glavnem to, kar znamo in česar se spomnimo.
Slika 1: Učenje in spomin določata našo osebnost, saj smo v glavnem to, kar znamo in česar se spomnimo.

Spominski sistem

Spominski sistem predstavlja osnovo delovanja mnogih spoznavnih funkcij kot so mišljenje, orientacija, razumevanje, računske operacije, sposobnost učenja, govornega izražanja, hkrati pa je tudi sam pomembno odvisen od delovanja drugih spoznavnih procesov. Poznamo tri vrste spomina, ki prehajajo eden do drugega. Informacije se v posameznem spominu zadržujejo različno dolgo.

Raziskovalci spomina že vrsto let oblikujejo različne teoretične modele, ki bi najbolje opisali delovanje spominskega sistema. Tako pravzaprav shema spominskega sistema, ki sta jo podala Atkinson in Shriffin, v grobem še vedno drži in je v tovrstni literaturi najpogosteje citirana. Oblikovala sta predpostavko, da sta kratkoročni in dolgoročni spomin različna sistema, vsak ima svoje strukturne in procesne značilnosti. V tem modelu so informacije shranjene v trenutni spomin, kjer zaznavanje določa, kaj bo zadržano v kratkotrajnem spominu za nadaljnjo uporabo. Temeljito obdelana informacija postane del dolgotrajnega spomina in jo lahko kadarkoli obnovimo in vrnemo v kratkotrajni spomin.

 

KRATKOTRAJNI SPOMIN

DOLGOTRAJNI SPOMIN

SHRANJEVANJE

Posnetek vidnih, slušnih, tipnih,.. informacij

Vidno, slušno, kinestetično, pomensko

Organizirane pomenske mreže, epizode, predstave

OBSEG

velik

5-9 pomenskih enot, razširimo z združevanjem in preurejanjem zaporedja enot

Teoretično neomejen

TRAJANJE

Nekaj sekund

15-40 sekund, podaljšamo z ponavljanjem

Celo življenje

POZABLJANJE ZARADI

Časovnega bledenja, izrivanja oz. prikrivanja informacij, pomanjkljive pozornosti

Pomanjkanja ponavljanja, časovnega bledenja, motečih novih informacij, premajhnega obsega

Neprimernega usvajanja, neusklajenega konteksta in procesa med usvajanjem in obnavljanjem, premalo ponavljanja, neustrezne organizacije snovi

 

Senzorni spomin

Je neposredna sled dražljajev, ki nam jih posredujejo čutila. Ker imajo čutila zelo omejeno sposobnost hrambe, se te informacije izgubijo že po nekaj sekundah; stare slike, vonje, okuse, dotike … nenehno izpodrivajo sveži dražljaji. Nekatere izmed teh informacij, ki iz okolja pritekajo prek senzornega spomina, pa ne propadejo v hipu, temveč se s pozornostjo pretopijo v kratkoročni spomin. Ta vsebuje vse podatke, o katerih trenutno razmišljamo in se jih zavedamo, podatkom iz okolja pa se pridružijo še ustrezne asociacije.

Čutne informacije shrani za eno do tri sekunde v obliki, ki je podobna občutku originalnega dražljaja (vidne so podobne fotografiji, slušne pa odmevu). Obseg senzornega spomina je zelo velik, saj shrani skoraj vse informacije. Delimo ga lahko glede na to s katerim čutom zaznavamo nek predmet (ikonični, zvočni, senzorični in haptični). Eden prvih, ki je dokumentiral obstoj senzornega spomina, bolj natančno ikoničnega je bil George Sperling. Dokazal je, da ima senzorični spomin kapaciteto približno od 9 do 12 elementov, vendar pa s časoma izjemno hitro upada. Prav tako je znano, da se senzornega spomina z vajo ne da izboljšati.

Kratkoročni spomin

Pravimo mu tudi neposredno pomnjenje in traja 15-40 sekund, njegov obseg pa je majhen. Služi kot prehod preko katerega informacija preide v dolgoročni spomin s pomočjo procesa ponavljanja in strategij vkodiranja. V kratkoročnem spominu se informacije zadržujejo le toliko časa, dokler so pomembne za izvajanje določene naloge. Naš kratkoročni spomin lahko sprejema nekje do sedem informacij. To je opazil tudi ameriški psiholog George Armitage Miller v svoji leta 1956 objavljeni študiji "The Magical Seven, Plus or Minus Two". V tej je napisal, da naš kratkoročni spomin lahko hrani do 7 informacij, t. i. delčkov ali chunk-ov. Če opazuješ razsute kovance na mizi, si lahko denimo zapomniš samo položaje sedmih. Miller je domneval, da lahko naš kratkoročni spomin razširimo, če si informacije zapomnimo v skupinah po sedem. Zgleda, da naši možgani samodejno delijo informacije v sedem blokov. 

Vsaka nova informacija nadomesti obstoječo. To je tudi razlog, zakaj si neko informacijo težko povrnemo, če nas kdo zmoti. Kratkoročni spomin zelo trpi pod zunanjimi motnjami. Če se informacija dovoljkrat ponovi ali se nanjo navežejo posebna čustva, preide v dolgoročni spomin.

Delovni spomin

Je kapacitetno omejen del človeškega spominskega sistema, združuje začasno shrambo in manipulacijo informacij. Kratkoročni spomin le shranjuje informacije, ne upravlja z njimi, zato je del delovnega spomina. 

Njegova naloga je, da usmerja pozornost na pomembne informacije in potiska v ozadje nepomembne informacije ter neustrezne akcije, skrbi pa tudi za koordinacijo izvajanja več nalog hkrati. 

Sistem za kratkoročno hranjenje informacij v delovnem spominu ima tri podenote. Osrednjo vlogo ima osrednji izvršilni sistem, njegova funkcija pa je upravljanje z ostalimi podsistemi: vidnoprostorsko skicirko, fonološko zanko in epizodičnim medpolnilnikom. V vidnoprostorski skicirki se upravljajo vidnoprostorske informacije. Ta podsistem vzdržuje slike ali predmete tako dolgo, da lahko z njimi v mislih izvajamo različne manipulacije. Fonološka zanka predstavlja shrambo, ki hrani informacije v govorni obliki. Epizodični medpolnilnik pa predstavlja multimodalno začasno shrambo, ki ima omejene zmogljivosti, ki integrira govorne in vidno-prostorske informacije, pa tudi druge, na podlagi predhodnega znanja (informacije povezuje v smiselne sklope).

Dolgoročni spomin

Dolgoročni spomin je stalni pomnilnik znanja. Hrani vse vtise, izkušnje, informacije, čustva, sposobnosti, besede, datume in dejstva, kar se pač tekom našega življenja nabere. Pomeni vso znanje neke osebe. V nasprotju s kratkoročnim spominom je njegova zmogljivost praktično neomejena. Informacije se lahko v tem spominu hranijo minute, leta ali celo življenje.

Dolgoročni spomin se od leta 1972, ko je kanadski psiholog Endel Tulving objavil svoje študije, deli v dve glavni skupini: deklarativni spomin (tudi spomin znanja) in proceduralni spomin (tudi spomin obnašanja).

Deklerativni spomin (eksplicitni spomin) 

Deklarativni spomin ima dve podkategoriji: epizodni spomin (ali osebni spomin) in semantični spomin (ali splošni spomin).

epizodnem spominu hranimo vsakodnevne dogodke, npr. včerajšnje kosilo, ter pomembnejše spomine, kot je rojstvo otroka, smrtne primere v družini, prvi zmenek, poročno potovanje, ... Vse spomine iz našega življenja, ki so povezani z nekimi dogodki, imenujemo epizodne spomine. Povezani so z dogodki, v navezi s katerimi se shranijo in lahko sčasoma zbledijo. To je odvisno od pomena, ki ga nekemu spominu dodelimo. Močnejši ko je nek vtis in večkrat ko se ga spominjamo, tem bolj je prisoten v našem spominu.

semantičnem spominu hranimo splošno znanje, npr. "glavno mesto Francije je Pariz", "Tadž Mahal leži v Indiji" ali npr. "Pitagorov izrek". Gre za spomine ali pomene besed, pojmov, formul, dejstev itd. Čas dostopa do takega spomina je fascinanten. Tako lahko takoj kot iz topa izstrelimo, kdo je bil prvi predsednik ZDA (George Washington). A to ti je spomin že izdal. Ta dostop do nepredstavljive količine podatkov, shranjene pri vsakem človeku, je osupljiv. Morda ne veš takoj povedati imena, a veš, da ti "leži na jeziku". Možgani tako informacijo iščejo, a veš, da stvar poznaš.

Proceduralni spomin (implicitni spomin)

V proceduralnem spominu se hranijo sposobnosti in veščine. To so zlasti motorične sposobnosti, npr. hoja, kolesarjenje, rolanje, plavanje, ples ali smučanje. Domneva se, da take sposobnosti ostanejo naučene vse življenje. Ljudje, ki se tudi desetletja niso vozili s kolesom, se bodo tega takoj spomnili, ko bodo poskusili. Raziskovalci so dognali, da kompleksne dejavnosti, kot je vožnja s kolesom, ostajajo, saj se npr. pri kolesarjenju zahteva tudi občutek za ravnotežje. Sposobnosti, kot je igranje klavirja ali vožnja z avtom, pa se lahko hitro poslabšajo.

Lokalizacija spomina

Glavne strukture, povezane s spominom so subkortikalne strukture hipokampus, amigdala, mali možgani, mamilarna telesca, bazalni gangliji in pa kortikalne strukture (frontalni, temporalni, parietalni in okcipitalni reženj). 

Hipokampus

Je morskemu konjičku podobna struktura (od tod tudi ime), ki leži v medialnem temporalnem režnju in je del limbičnega sistema. Skupaj z ostalimi strukturami, ki ležijo ventralno glede na njegovo pozicijo (parahipokampalni korteks, entorhinalni korteks, perirhinalni korteks) ima veliko vlogo pri konsolidaciji deklarativnega spomina. Že obdelani dražljaji se v medialni temporalni reženj stekajo iz asociacijskih kortikalnih področij vseh senzornih modalitet. Te dražljaji predstavljajo zelo kompleksne reprezentacije, ki najprej dosežejo rhinalni in parahipokampalni korteks, nato pa so posredovane naprej do hipokampusa. Glavna izhodna pot hipokampusa je forniks, ki najprej zavijie okoli talamusa in konča v talamusu.

lokalizacija hipokampusa

Slika 2: Lokalizacija hipokampusa v možganih

Vloga hipokampusa pri spominu je bila prvič ugotovljena na primeru pacienta H.M. Leta 1953 (pri njegovih 27 letih) so mu zaradi močnih epilepsij temporalnega izvora bilateralno odstranili 8 cm medialnega temporalnega režnja, vključno s korteksom, amigdalo in anteriornima dvema-tretjinama hipokampusa. Poseg praktično ni imel vpliva na pacientovo percepcijo, inteligenco ali osebnost. Kljub temu pa je H.M. utrpel tako močno amnezijo, da je praktično izgubil zmožnost opravljanja osnovnih človeških dejavnosti. H.M. ima delno retrogradno amnezijo ter ekstremno obliko anterogradne amnezije. Ohranjen ima dolgoročni spomin (precej dobro se spominja svojega otroštva) in delovni spomin, medtem ko je popolnoma izgubil zmožnost tvorjenja novih deklerativnih spominov. Je pa kljub temu ohranil sposobnost učenja novih nalog (proceduralni spomin). Poleg ključne vloge hipokampusa pri deklerativnem spominu, smo se iz primera H.M. naučili, da obstaja nevroanatomska in funkcionalna razlika med proceduralnimi in deklerativnim ter med kratkoročnim in dolgoročnim spominom.

Amigdala

Leži pod hipokampusom v medialnem temporalnem režnju in je povezana je z čustvenimi odzivi (predvsem strahom) in spominom. Več študij na živalih in ljudeh je pokazalo, da ima amigdala ključno vlogo pri zmožnosti pomnjenja in priklica trajnih spominov emocionalnih doživetij. Dokazano je, da nevromodulatorni vplivi, ki se pojavljajo selektivno znotraj bazolateralnih jeder amigdale regulirajo konsolidacijo spominov za različne vrste izkušenj, preko živčnih izhodov iz teh jeder do mnogih drugih možganskih regij, ki so vključene v shranjevanje na novo pridobljenih informacij.

lokalizacija amigdale
Slika 3: Lokalizacija amigdale

Bazalni gangliji

Je skupina jeder, ki so locirana v medialnem temporalnem režnju nad talamusom in je povezana z cerebralnim korteksom. Bazalni gangliji vključujejo subtalamična jedra, substanco nigro, globus palidus, ventralni in dorzalni striatum (tvoria putamen) ter kaudatno jedro. Bazalne ganglije povezujemo med drugim tudi z učenjem, spominom in nezavednim spominskim procesiranjem (implicitni spomin). Zanimiva je tudi povezava dela ventralnega striatuma (jedro nucleus accumbens-a) z konsolidacijo priklicom in rekonsolidacijo spomina na droge.

lokalizacija bazalnih ganglijev
Slika 4: Lokalizacija bazalnih ganglijev

Poškodbe bazalnih ganglijev so povezane z motornimi disfunkcijami kot tudi s težavami pri mentalnem preklapljanju, kjer je potreben delovni spomin (perseveracije). Takšni simptomi so pogosto oapazni pri pacientih z distonijo, Huntingtonovo, Parkinsonovo in drugimi vrstami bolezni.

Mali možgani

Locirani so kavdalno in ventralno glede na cerebralni korteks. Za razliko od hipokampusa, ki je vključen v vkodiranje kompleksnih spominov igrajo mali možgani vlogo pri proceduralnem učenju in spominu, torej pri učenju motoričnih gibov in veščin ki zahtevajo koordinacijo in fin motorni nadzor. Primer, ki ponazarja vključenost proceduralnega spomina pri učenju je lahko igranje glasbenega inštrumenta ali pa vožnja avta. Primeri kot so tranzitorna globalna amnezija, pri kateri imajo pacienti težave pri tvorjenju novih spominov in/ali priklicu starih, ohranijo pa zmožnost izvajanja kompleksnih glasbenih kompozicij nakazuje na to, da je proceduralni spomin povsem ločen od ostalih vrst eksplicitnega spomina.

Prefrontalni korteks in delovni spomin

Prefrontalni korteks je del frontalnega korteksa, ki je med drugim tudi področje delovanja delovnega spomina.  Eksperimenti  so pokazali vpletenost prefrontalnega korteksa pri  reševanju problemov in planiranju vedenja. Pacienti z lezijami v prefrontalnem korteksu kažejo deficit pri izvedi kompleksnejših nalog (nrp. Phineas Gage, ki je imel težave pri planiranju in organiziranju vedenja).

Eden od preizkusov, ki pokaže probleme, povezane s poškodbami prefrontalnega korteksa je t.i. 'Winsconson card-solving test', kjer morajo udeleženci karte najprej razvrstiti glede na barvo, nato pa še glede na vzorec. Pacienti z okvarami prefrontalnega korteksa imajo velike težave preklopiti na drugo kategorijo in ostajajo pri prvi (perseverirajo). Izkaže se, da imajo težave z uporabo nedavno pridobljenih informacij – podatkov delovnega spomina. 

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o povišanem krvnem tlaku.

Avtor članka je Matej Žnidarič, dr. med.

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.

morda bi vas zanimalo

Bioapifit® - Mazilo za hemoroide 50 mL
€32,10
€32,10
Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL
€33,10
€33,10
Solni inhalator SaltMed
Od €121,00
Od €121,00
15

Hvala, ker ste se naročili

this is just a warning
Vpis
Košarica
0 izdelek/-ov