Socialna anksioznost pri mladih
Socialna anksioznost vsesplošno predstavlja novodobni problem družbe, ki zaradi posameznikove slabe oziroma negativne samopodobe in vpliva medijev nanj, postaja vedno bolj obsežnejši problem družbe.
Slednje rezultira v številne duševne stiske posameznikov in tudi zlorabo nedovoljenih substanc. Stanje živčne napetosti oziroma anksioznost je pogost pojav duševne obolelosti v današnji družbi. Ljudje pogosto uporabljajo bolj znano tesnobnost, kot sopomenko anksioznosti, ki se pa pojavlja na številnih področjih s številnimi simptomi in opredelitvami.
Slika 1: Stanje živčne napetosti oziroma anksioznost je pogost pojav duševne obolelosti v današnji družbi.
Anksioznost
Anksioznost, ki se razvije iz strahu in zaskrbljenosti, je del normalnega človekovega čustvovanja, ki pa zaradi svoje narave vpliva na človekovo duševno stanje. Vpliv se kaže na področju telesnih in vedenjskih sprememb, katere pa lahko opazimo na primer pri odzivu na stres. Kadar doživljanje anksioznosti predstavlja oviro pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in t. i. nevarnosti oseba ne uspe nadzorovati, govorimo o anksioznostni motnji. Motenje anksioznosti se med seboj delijo glede na vzrok, trajanje in izražanje le te. Poznamo generalizirano, panično in fobično motnjo, ter posttravmatski stresni sindrom.
Socialna anksioznost
Socialno anksioznost označujemo kot fiziološko vzburjenje zaradi nekih možnih (navideznih) negativnih posledic, za katere oseba verjame, da jih ne more preprečiti. Socialna anksioznost se pojavi kot nekakšna posledica mišljenja, da oseba s svojo socialno pojavnostjo ne zadovoljuje standardov vedenja in pojavnosti v nekem določenem okolju.
Slika 2: Med tovrstne t. i. socialne situacije štejemo na primer nastopanje v javnosti, spoznavanje ljudi, pogovor z avtoriteto in pogovor po telefonu z nam neznano osebo.
Socialna anksioznost v obdobju adolescence
Ko preidemo v obdobje adolescence, kjer je prisotno negativno socialno vrednotenje, govorimo o strahovih, ki obsegajo povzročene napake in kritike tretje osebe – vrstnikov. Vrstniki so v obdobju mladostništva mladostnikova t. i. referenčna skupina, zato je pomembno, da se mladostnik pri medsebojnih odnosih dokaže kot samozavestno inteligenten posameznik. Zaradi potreba po pripadnosti, ki je posledica želje po spoštovanju, je mladostnik ves čas pozoren na to, kako se na njegovo početje odziva okolica – pozitivno (s sprejetjem) ali negativno. Zaradi želje po spoštovanju in tvorbi zdravega medsebojnega odnosa, je socialna anksioznost pri mladih normalen pojav, saj gre za reakcijo na področju osebnostnega izoblikovanja – odraščanja in sprememb na socialnem in spoznavnem razvoju. Doživljanje socialne anksioznosti pa ni odvisno le od referenčne skupine in njihovega odobravanja, temveč od pospešenega razvoja mladostnikovega samozavedanja in njegove pozornosti nase, ter lastnega vrednotenja socialne kompetentnosti na podlagi že doživetih socialnih spretnostnih izkušenj.
Najpogostejše situacije:
- javno nastopanje
- biti v središču pozornosti
- zavračanje s strani vrstnikov
- osramotitev
- biti v družbi neznanih ljudi
- zasmehovanje
Socialna anksioznost pri mladih obsega tudi kognitivno komponento, kjer mladostnik razmišlja kaj drugi mislijo o njem, torej si občinstvo, kateremu se socialno predstavlja, predstavlja kot negativno usmerjeno, kar pa povzroča dvom v njegove osebnostne kvalitete in fizični videz. Ta dvom pa vpliva na stopnjo doživljanje socialne anksioznosti. Velik vpliv na lastno nezaupanje o tvorbi pozitivnega vtisa na okolico je predvsem strah. Ta se nanaša na negativno vrednotenje vrstnikov in negativnih pričakovanj lastnega komuniciranja.
Vrstniki, starši, družba in zlorabe substanc
Raziskave potrjujejo, da se večina socialne anksioznosti prične v mladostništvu – adolescenci, saj je to obdobje v katerem se subjekt osebnostno (karakterno) najhitreje razvija in mu mnenje vrstnikov, ki jih dojema kot navidezno občinstvo, predstavlja morebitno sprejemanje. Raziskave kažejo tudi, da niso le vrstniki tisti, ki povzročajo socialno anksioznost pri mladostnikih. Ena izmed raziskav je dokazala, da je povezava med vrstniki in starši, kot povzročitelji socialne anksioznosti pri osebi, popolnoma izvzeta. Razlika je predvsem na področju vplivanja na mladostnikov osebnostni razvoj in obdobje v katerega je posamezni vpliv vključen. Vpliv staršev se kaže že v otroštvu, saj so nekatere anksioznostne motnje dokazano povezane s čustveno pasivnim odnosom staršev do otroka, nenadno ločitvijo otroka od staršev ali nenadno ločitvijo staršev. V tem primeru gre za prizadetje otrokove vloge v družini, saj se otrok, zaradi slabega dojemanja situacije, lahko počuti krivega za nastalo družinsko stanje prav tako pa t. i. hladni odnos staršev do otroka povzroča nastanek negativne emocionalne naravnanosti. Med vplive na pojavnost simptomov socialne anksioznosti, štejemo tudi številne strahove, nanašajoče na živali, tujce, sankcije in nevarnosti pri igri. Nekatere raziskave dokazujejo tudi, da kar 42 odstotkov mladostnikov trpi s strahom, nanašajočim na to, da bi se v javnosti, predvsem med svojimi vrstniki osramotili in posledično bili od svojega t. i. navideznega občinstva negativno okarakterizirani.
Slika 3: Raziskave potrjujejo, da se večina socialne anksioznosti prične v mladostništvu – adolescenci
Mladostniki, ki trpijo za simptome socialne anksioznosti ali pa imajo le to diagnosticirano, pa se, če si ne poiščejo ustrezne pomoči, velikokrat znajdejo v procesu zlorabe nedovoljenih substanc. Raziskava, ki temelji na socialni anksioznosti v povezavi z zlorabo drog in alkohola, potrjuje, da se mladostniki v njihovo uživanje zatečejo zgolj zaradi občutka lastne varnosti in občutka večje moči, nanašajoče na navidezno popolno samopodobo. Raziskava je prav tako potrdila, da je vzrok zlorabljanja drog in alkohola pri mlajših mladostnikih – mladostniki, ki dosegajo starost do 16 let, socialna anksioznost ter, da je izvor tovrstnega zlorabljanja temelji na dokazovanju in poenotenju mladostnika njegovemu navideznemu občinstvu – vrstnikom.
Zaključek
Simptomi anksioznosti so tako povezani na štirih ravneh, med katerimi štejemo t. i. raven telesnih reakcij, raven misli in vedenja ter raven čustvenih reakcij. Veliko vlogo na povzročitev socialne anksioznosti, imajo tako vrstniki kot tudi starši mladostnika. Vrstnike dojema kot navidezno občinstvo, kateremu se mora, zaradi želje po pripadnosti, ves čas dokazovati. Sam odnos med mladostnikom in občinstvom pa ni le osebni, temveč tudi neosebni. Pod neosebnega štejemo medmrežje, ki ponuja številna socialna omrežja, ki veljajo za sredstvo javnega dokazovanja.
V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o multipli sklerozi.
Avtor članka je Alen Kapel, mag. zdr. ved., dipl. fiziot. s spec., RNO terapevt.