Nevrodermatitis – vzroki, simptomi ter diagnostične in terapevtske metode

Srbečica ter suha in razbarvana koža so pogosto sicer nenevarni, a vendar precej nadležni znaki te bolezni, ki jih brez ustreznega zdravljenja le stežka odpravimo.

Nevrodermatitis ali nevrodermitis je življenjsko ne-ogrožajoče stanje kože, ki vključuje srbenje in pogosoto praskanje, običajno le na enem ali dveh predelih kože. Pogosto ga srečujemo tudi pod imenom lichen simplex chronicus. Srbečica se lahko pojavi sicer kjerkoli na telesu, najpogosteje pa na rokah, ramenih, komolcih, nogah, gležnjih, zapestjih, dlaneh, hrbtni strani vratu ali lasišču. Srbi lahko tudi analni in genitalni predel ter obraz. Srbenje je lahko intenzivno in povzroča pogosto praskanje ali pa se pojavlja le občasno in zatem izgine. Srbenje je običjano najbolj aktivno, ko se bolnik sprošča ali poskuša zaspati. V nekaterih primerih se bolnik zbudi s praskanjem ali drgnjenjem prizadetega območja. Srbenje, suhost in razbarvanje kože pri nevrodermatitis le redko izzvenijo brez zdravljenja.

Epidemiologija

Ocenjuje se, da se nevrodermatitis pojavlja pri približno 12% prebivalstva. Raziskave so pokazale, da je večja verjetnost za nastanek bolezni pri ljudeh, starih med 30 in 50 let. Za nevrodermatitisom pogosteje zbolevajo ženske kot moški, in sicer v razmerju 2:1. Pri osebah z anksioznimi motnjami, obsesivno-kompulzivnimi motnjami in družinskih članih, ki so v preteklosti imeli druge kožne bolezni, vključno z ekcemom in kontaktnim dermatitisom, je večja verjetnost za razvoj nevrodermatitisa. Nedavne študije so pokazale, da je pri osebah z določenimi osebnostnimi lastnostmi, vključno s slabimi socialnimi veščinami, pomanjkanjem prilagodljivosti, z nagnjenostjo k izogibanju bolečini, odvisnostjo od drugih ljudi ter všečnostjo ljudem in ubogljivostjo večja verjetnost za nastanek nevrodermatitisa.

 Pri osebah z anksioznimi motnjami, obsesivno-kompulzivnimi motnjami in družinskih članih, ki so v preteklosti imeli druge kožne bolezni, vključno z ekcemom in kontaktnim dermatitisom, je večja verjetnost za razvoj nevrodermatitisa
Slika 1: Pri osebah z anksioznimi motnjami, obsesivno-kompulzivnimi motnjami in družinskih članih, ki so v preteklosti imeli druge kožne bolezni, vključno z ekcemom in kontaktnim dermatitisom, je večja verjetnost za razvoj nevrodermatitisa

Možni vzroki za nastanek nevrodermatitisa

Vzroki za nevrodermatitisa niso dobro znani. Klinični raziskovalci pa poudarjajo, da se srbenje pogosto začne v času izjemnega stresa, tesnobe, čustvene travme ali depresije. Srbenje se včasih nadaljuje tudi po tem, ko se duševni stres umiri ali preneha. Drugi možni vzroki za nastanek bolezni so lahko poškodbe živcev, ugrizi žuželk, predhodno suha (atopijska) koža, nošenje tesnih oblačil (zlasti če so iz sintetičnih vlaken, kot npr. poliester). Našteti dejavniki lahko povzročijo, da se občutljiva koža pretirano odzove in srbi. Nevrodermatitis pa se lahko pojavi tudi kot posledica drugih kožnih bolezni, predvsem ekcema, atopijskega dermatitisa ali luskavice. Več o luskavici in alternativnih možnostih zdravljenja si lahko preberete na naslednji povezavi.

Simptomi in klinični znaki

Najpogostejši klinični znak pri bolnikih z nevrodermatitisom so srbeči kožni plaki (»madeži«), ki so lahko velikosti od 3 cm do 6 cm, v redkih primerih tudi do 10 cm. Plaki so lahko videti suhi, zadebeljeni, luskasti ali »usnjatega« videza. So tudi različno obarvani, najpogosteje so rdečkasti, rjavkasti, rumenkasti, sivi ali vijoličasti. Starejše spremembe na koži so lahko v sredini videti bele ali svetle, obkrožene pa s temnejšimi barvami. Sčasoma se iz tovrstnih kožnih plakov lahko razvijejo celo brazgotine.

Nevrodermatitis prepoznamo predvsem po srbečih kožnih lisah oz. plakih, ki so pogosto videti suhi, zadebeljeni ali luskasti ter so najpogosteje rdeče, rjavkaste ali rumenkaste barve.
Slika 2: Nevrodermatitis prepoznamo predvsem po srbečih kožnih lisah oz. plakih, ki so pogosto videti suhi, zadebeljeni ali luskasti ter so najpogosteje rdeče, rjavkaste ali rumenkaste barve.

Pogosto in intenzivno praskanje, ki je za bolnike z nevrodermatitisom značilno, lahko razdraži živčne končiče v koži in poslabša srbenje, zaradi česar se še pogosteje praskajo. Stanje lahko postane kronično, saj se cikel srbenja in praskanja nadaljuje. Poleg srbenja, praskanja in suhih ter obarvanih lis kože so lahko simptomi nevrodermatitisa še lokalna bolečina (običajno na mestu praskanja), izpadanje las (če se srbenje in praskanje pojavljata na lasišču), odprte rane in krvavitve zaradi ponavljajočega se praskanja ter posledično možnost razvoja (predvsem bakterijske) okužbe, na katero nakazujejo rane z rumeno obarvano skorjo, tekočim izcedkom in občasno z gnojnimi izboklinami. Nemalokrat se pri bolnikih s kronično obliko nevrodermatitisa pojavi tudi brazgotinjenje kože ali pojav značilnih t. i. kožnih črt (iz angl. »skin lines«), ki se pojavijo na prizadeti koži in običajno tam tudi ostanejo.

Diagnostične metode

Zdravnik specialist dermatovenerolog bo pregledal srbeče območje, po možnosti z merilnim dermoskopom. Zdravnik bo najprej izključil druga kožna obolenja, kot sta ekcem, atopijski dermatits in luskavica. Zdravnik bo poleg temeljitega kliničnega pregleda kože celotnega telesa opravil tudi celotno anamnezo, kjer bo postavil nekaj vprašanj, pri čemer se bo osredotočil predvsem na začetek srbenja in njegovo trajanje, obdobja, ko je srbenje bolj oz. manj intenzivno, povprašal pa bo morda tudi o tem ali ste že uporabili kakšne domače pripravke za lajšanje simptomov bolezni.

Za diagnosticiranje nevrodermatitisa skušamo najprej izključiti morebitno (bakterijsko, virusno ali glivično) okužbo kože. V ta namen se s paličico odvzame bris kože na najbolj prizadetih mestih. Za izključitev morebitne alergijske bolezni kože se izvedejo kožni vbodni testi (t.i. »prick testi«). S testi za morebitno prisotnost glivic želimo ugotoviti morebitne druge kožne bolezni, predvsem glivična obolenja kože, izključiti je potrebno tudi spolno prenosljive okužbe, še posebej, ko sta srbenje in praskanje prisotna na genitalnem predelu. Po potrebi ali sumu na luskavico, se izvede še kožna biopsija. Enako velja tudi v primeru suma na mycosis fungoides, kjer gre za posebno obliko krvnega raka, t.i. T-celičnega limfoma. Po potrebi ali utemeljenem sumu na morebitne hematološke bolezni, se opravi tudi laboratorijska analiza krvi.

Za izključitev morebitne alergijske bolezni kože se izvedejo kožni vbodni testi (t.i. »prick testi«). 
Slika 3: Za izključitev morebitne alergijske bolezni kože se izvedejo kožni vbodni testi (t.i. »prick testi«).

Terapevtske metode

Standardne terapevtske metode

Nevrodermatitis se redko pozdravi brez ustreznega zdravljenja. Dermatvenerolog bo napisal načrt zdravljenja, ki je individualen in tako prilagojen vsakemu bolniku posebej. Glavni cilj je ustaviti srbenje in praskanje. Zdravljenje najpogosteje vključujejo najrazličnejša zdravila ali kombinacijo teh zdravil. Običajno pričnemo z lokalnimi kortikosteroidnimi pripravki. Ta zdravila se lahko nanesejo na obliž se v obliž celo vbrizgajo in prilepijo na žariščno mesto. Kortikosteroidi pomagajo zmanjšati rdečico, oteklino, vročino, srbenje in občutljivost ter lahko zmehčajo zadebeljeno kožo. Naslednja skupina zdravil so antihistaminiki. Antihistaminik, predvsem tisti, ki ga vzamete pred spanjem, lahko zmanjša srbenje med samim spanjem. Prav tako lahko pomaga preprečiti alergijske reakcije, ki bi stanje poslabšale. V primeru suma ali potrjene okužbe se poslužujemo antibiotikov. V primeru, da uporabljamo antibiotična mazila se ta nanašajo zgolj na žariščna mesta – torej mesta z rdečimi plaki oz. lisami, ki imajo potrjeno okužbo. V določenih primerih se predpišejo antibiotiki tudi v sistemski obliki, kar pomeni, da se jih použije v obliki tablet. V določenih primerih se uporabljajo tudi vlažilne kreme, ki zmanjšujejo suhost in srbenje. Pripravki iz premogovega katrana so prav tako lahko uporabni v določenih primerih, saj ta vrsta zdravil povzroči, da se koža znebi odmrlih celic, in upočasni rast novih celic. Bolniki si ga lahko nanesejo neposredno na kožo ali ga dodajo kopeli. Na voljo so tudi različne vrste krem s kapsaicinom (gre za aktivno sestavino čili paprike, ki je rastlina iz roda Capsicum), ki lahko ublažijo bolečino in srbenje. Več o protibolečinskih učinkih kapsaicina in drugih magistralnih pripravkov za dermalno rabo si lahko preberete na naslednji povezavi.

Dodatni terapevtski pristopi za obvladovanje bolezni

Uporaba oblog, povojev, nogavic ali rokavic lahko prepreči nočno praskanje, kar omogoča boljši spanec. Prevleke lahko dodatno pomagajo zdravilom, ki se nanašajo na kožo, da bolje prodrejo v kožo. Ta terapevtski pristop sicer imenujemo tudi okluzija oz. okluzijska terapija. Hladne obkladke lahko položite na kožo približno pet minut pred uporabo kortikosteroidov. Obkladek zmehča kožo, tako da zdravilo lažje prodre v njo, poleg tega pa lahko ublaži srbenje. Zdravljenje z antidepresivi oz. anksiolitiki lahko predlagamo v primeru, da je srbenje povzročeno zaradi tesnobe, depresije ali povečanega stresa.

Uporaba oblog, povojev, nogavic ali rokavic lahko prepreči nočno praskanje, kar omogoča boljši spanec. Prevleke lahko dodatno pomagajo zdravilom, ki se nanašajo na kožo, da bolje prodrejo v kožo.
Slika 4: Uporaba oblog, povojev, nogavic ali rokavic lahko prepreči nočno praskanje, kar omogoča boljši spanec. Prevleke lahko dodatno pomagajo zdravilom, ki se nanašajo na kožo, da bolje prodrejo v kožo.

K možnim dodatnim terapevtskim pristopom za obvladovanje bolezni prištevamo tudi raztopine, ki so mešanice aspirina in diklorometana – te pomagajo predvsem pri srbežu in jih nanašamo zgolj na srbeča mesta. Poslužujemo se lahko tudi zdravil, ki se običajno uporabljajo pri atopijskem dermatitisu ali ekcemu (npr. takrolimus in/ali pimekrolimus). Vse pogosteje pa se bolniki odločajo tudi za injekcije botulinum toksina (Botox®), ki lahko povzroči mlahavo paralizo ali oslabelost mišic v telesu. V študiji treh bolnikov z nevrodermatitisom so po enem tednu zdravljenja vsi trije imeli zmanjšano stopnjo srbečice, v štirih tednih pa so srbeči madeži popolnoma izginili. V določenih primerih se svetuje tudi zdravljenje s svetlobo oz. fototerapija, ki pa se ne sme uporabljati za nevrodermatitis, ki je prisoten na genitalijah. V zelo redkih primerih se odločimo za tradicionalni kirurški poseg za odstranitev srbečega madeža ali za kriokirurgijo - uničenje neželenega tkiva z močnim mrazom.

Komplementarne metode za izboljšanje celjenja ran in lajšanja žarišč

Če imate nevrodermitis, morate čimbolj dosledno upoštevati načrt zdravljenja, ki vam ga je pripravil zdravnik, in poskušati ostati mirni, da tesnoba in stres ne bi sprožili dodatnih izbruhov bolezni. Poskusite tudi prenehati s praskanjem in drgnjenjem. Svetuje se tudi, da imate na kratko pristrižene nohte, da zmanjšate morebitne poškodbe ob praskanju. Na srbeče mesto nanašajte led, zdravila proti srbenju ali hladen obkladek. Privoščite si kdaj tudi hladno kopel, da zmanjšate vročino, kar bo ublažilo srbenje. Kopeli dodajte koloidno ovseno kašo, ki prav tako lahko ublaži srbenje. Telo ohranjajte na prijetni, hladni temperaturi ter nosite ohlapna oblačila, po možnosti iz bombaža. Srbeče mesto lahko tudi prekrijete z oblačili, prelepite s kortikosteroidnim zdravilom ali uporabite obloga z zdravilnimi sestavinami, kot je cinkov oksid. Izogibajte se tudi vsemu, kar draži kožo ali povzroča alergijske reakcije.

Privoščite si kdaj tudi hladno kopel ali hladen tuš, da zmanjšate vročino, kar bo ublažilo srbenje. Kopeli dodajte koloidno ovseno kašo, ki prav tako lahko ublaži srbenje. 
Slika 5: Privoščite si kdaj tudi hladno kopel ali hladen tuš, da zmanjšate vročino, kar bo ublažilo srbenje. Kopeli dodajte koloidno ovseno kašo, ki prav tako lahko ublaži srbenje.

Prognoza nevrodermatitisa

S pravim načrtom zdravljenja se lahko nevrodermatitis popolnoma pozdravi. Vendar bosta morda zdravnik in bolnik morala načrt prilagoditi ali poskusiti z različnimi načrti za terapijo. Vztrajanje pri načrtu je ključnega pomena, zlasti če je nevrodermatitis na spolovilu, kjer so primeri tega stanja najbolj trdovratni. Žal se lahko nevrodermatitis ponovi, če ga aktivira eden od možnih sprožilcev. Takrat se mora bolnik vrniti na prvotno predpisano terapijo. V nekaterih primerih bo zdravnik nadaljeval zdravljenje pri bolniku, ki se je pozdravil zato da prepreči poslabšanje stanja ali ponovitve težav. Včasih se lahko nevrodermatitis razvije v kožnega raka, kot sta ploščatocelični ali verukozni karcinom. To je lahko posledica nenehnega praskanja in drgnjenja, ki sproža aktivacijo določenih kemičnih molekul, ki povzročajo vnetje, to pa lahko spremeni kožne celice v rakave.

Bioapifit® - krema za atopijski dermatitis in Bioapifit® - mazilo za celjenje ran 

Krema za atopijski dermatitis Bioapifit® je namenjena odraslim in otrokom za lajšanje simptomov suhe kože, srbenja in luščenja kože, pekočega občutka na koži, pordelosti in povišanih vrednosti pH kože. Primerna je za zdravljenje atopijskega dermatitisa, seboroičnega dermatitisa, nevrodermatitisa, perioralnega dermatitisa, luskavice - Psoriasis vulgaris, Psoriasis erythrodermica in Lichen planusa I. Zahvaljujoč naravnim sestavinam v kremi, ki vlažijo, mehčajo, pomirjajo in uravnavajo pH kože, se na poškodovani koži ustvari zaščitna plast, ki blaži simptome ne-infekcijskih vnetnih kožnih bolezni. Zaščitna plast varuje kožo pred stikom s patogenimi mikroorganizmi in alergeni. Učinkovine v kremi preprečujejo transepidermalno izgubo vode, ki sicer vodi v izsušitev kože. Krema spodbuja obnovo kožnega epidermisa in vzpostavi normalne vrednosti pH kože. Izvlečki naravnih rastlinskih olj pa odstranijo luskasto površino kože in jo zmehčajo.

Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis 50 mL

Slika 6: Bioapifit® - Krema za atopijski dermatitis

Mazilo za celjenje ran Bioapifit® je namenjeno odraslim za blaženje simptomov preležanin, venskih razjed, diabetičnih razjed na stopalu, kirurških ran, onkoloških ran in površinskih ran ter opeklin. Mazilo pospeši proces celjenja rane in preprečuje okužbo prizadetega tkiva zaradi vsebnosti medu in oljnih maceratov, ki ustvarijo kislo mikrookolje v rani z nizko vsebnostjo vode, kar prepreči rast in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, dodatno pa visoka vsebnost sladkorja v medu absorbira izcedek iz rane. Adstringentni učinek rastlinskega macerata pospešuje krčenje rane, na površini rane pa se ustvari zaščitna plast iz čebeljega voska in macerata. Prav tako se v okolici rane ustvari vlažno okolje, ki je ključnega pomena za ustrezno celjenje rane.

Mazilo za celjenje ran Bioapifit® pospeši proces celjenja rane in preprečuje okužbo prizadetega tkiva zaradi vsebnosti medu in oljnih maceratov.
Slika 7: Mazilo za celjenje ran Bioapifit® pospeši proces celjenja rane in preprečuje okužbo prizadetega tkiva zaradi vsebnosti medu in oljnih maceratov.

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o radiacijskih, kemijskih in bioloških poškodbah.

Avtor članka je Dominik Škrinjar, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Objavite komentar

Vsi komentarji na blogu so pred objavo preverjeni.
Najzdravnik je slovenska znamka, ki upravlja spletno trgovino s sodobnimi medicinskimi pripomočki. Z uporabo naše spletne strani se strinjate s pogoji poslovanja.
Uspešno ste se naročili!
Prišlo je do napake. Poskusite znova.
ico-collapse
0
Nedavno ogledano
ic-cross-line-top
Skrij
ic-expand
ic-cross-line-top