Najpogostejša spolna bolezen - HPV

Človeški (humani) papilomavirusi (HPV) predstavljajo heterogeno skupino virusov, ki v visoki prevalenci povzročajo spolno prenosljive bolezni.

Etiološko jih povezujemo z nastankom različnih benignih, predrakavih in rakavih sprememb epitelija sluznice in kože. Okužba s HPV predstavlja eno izmed najbolj pogostih spolno prenosljivih okužb v svetovnem merilu, saj je znano, da se z njim okuži večina spolno aktivnih ljudi vsaj enkrat v življenju.

Okužbe s hudo ogrožajočimi ali onkogenimi tipi HPV (HPV 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51, 52, 56, 58, 59, 66) povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, vagine in vulve, penilnega raka pri moških ter orofaringealnega in analnega raka pri obeh spolih. Nizkorizični tipi HPV pa povzročajo anogenitalne bradavice pri obeh spolih.

Slika 1: Izgled HPV pod mikroskopom

Kako se virus HPV prenaša?

Okužba s HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe. Med možne načine prenosa štejemo ljubkovanje, stike s kožo genitalnega področja, vaginalne spolne odnose, analne spolne odnose, oralne spolne odnose in spolne odnose med istospolnimi partnerji. Med različnimi deli telesa jo lahko prenašamo tudi z rokami. Okužba pa se redko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu.

Dejavniki tveganja za okužbo s HPV

Za okužbo so bolj dovzetni tisti, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko spolnih partnerjev.

Pod dejavnike tveganja za okužbo s HPV štejemo začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih in številne spolne partnerje. Dejavniki, ki povečajo tveganje za dolgotrajno okužbo pa so notranji (genetski, spolni hormoni, zmanjšana odpornost organizma pri HIV), zunanji (dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, številni porodi) in dejavniki, povezani z okužbo s HPV (genotip HPV, količina kopij virusa).

Simptomi okužbe s HPV

Okužbe s HPV pri obeh spolih potekajo večinoma nemo, brez simptomov. Možno je, da je oseba s HPV okužena že vrsto let, a ni razvila nobenih simptomov. Okužb materničnega vratu ženska ne opazi. Prav tako se tudi okužbe penisa in zunanjega spolovila pri moškem praviloma ne kažejo z značilnimi znaki, a morajo moški vseeno biti pozorni na neboleče bulice ali razjede, ki se ne celijo, ploščati rjav izrastek, rdeče izpuščaje pod kožo penisa, težave pri potiskanju kožice penisa nazaj, izcedek nenavadnega vonja, nenadno spremembo barve kože penisa in otečene bezgavke v predelu dimelj.

Genitalne bradavice

Genitalne bradavice so manjši ali večji izrastki na koži ter sluznici spolovila, zadnjika ali osramja. Včasih jih oseba ne opazi, saj so lahko zelo majhne in nemoteče. Pri ženski se lahko razrastejo v nožnici oziroma materničnem vratu, pri moškem pa pod kožo na glavici penisa (Slika 1).

Slika 2: Genitalne bradavice in najpogostejša mesta pojavljanja

Od okužbe s HPV do nastanka genitalnih bradavic lahko mine tudi več mesecev, za genitalne bradavice pa velja tudi, da se rade ponavljajo.

Takoj, ko si na intimnih delih zatipate izboklino ali spremembe, opisane zgoraj, je prav, da obiščete svojega zdravnika. Vaš zdravnik se bo nato glede na mesto, kje se genitalne bradavice pojavijo, koliko jih je in kako so velike, nato odločil o najprimernejšem načinu za odstranitev genitalnih bradavic. Lahko jih odstranimo z laserjem, električno sondo ali s skalpelom, lahko uporabimo zamrznitev s tekočim dušikom ali posebno jedko raztopino oziroma z mazilom.

Spolnim odnosom se je potrebno izogibati, dokler bradavice niso popolnoma odstranjene. Priporočljiva je uporaba kondomov še približno 12 tednov za tem, ko so genitalne bradavice bile odstranjene. Tukaj si lahko preberete več o prepoznavanju genitalnih bradavic.

Rak materničnega vratu

Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši rak pri ženskah z največjo pojavnostjo pri mlajših ženskah v rodni dobi.

Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, po navadi ni. Prvi simptomi in znaki pa se pojavijo pozno. Zasledimo lahko krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oz. med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (ki niso posledica sprememb v hrbtenici) in pogosto ter boleče uriniranje ali krvav urin (ki ni posledica vnetja mehurja).

V 80-90 % okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih (Slika 2). V 10-20 % pa okužba vztraja in virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka.

Slika 3: Shema okužbe z visokorizičnim HPV (vir: spletna stran ZORA – državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu)

Preprečevanje raka materničnega vratu

O raku materničnega vratu vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar za 70-80 % manjšo verjetnost, da bi kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu. Prav tako imajo manjšo verjetnost ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bi zbolela za rakom materničnega vratu, izredno majhna.

Med osnovne preiskave za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb in začetnega raka materničnega vratu spada bris materničnega vratu. Odvzete celice se nanesejo na objektno stekelce in se pripravijo za obarvanje ter pregled v laboratoriju. Odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu imenujemo PAP test. Tukaj si lahko preberete več o brisu in možnem izvidu.

Zaščita pred HPV virusom

Trenutno specifičnega zdravljenja okužbe s HPV ni, a lahko vseeno večino primerov nastanka raka materničnega vratu preprečimo z učinkovito preventivo na primarni (cepljenje) in sekundarni ravni (presejanje, zdravljenje predrakavih sprememb).

Cepivo ni terapevtsko, kar pomeni, da ne pozdravi že obstoječih okužb. Pri spolnih odnosih se moramo držati načela ABC, kar pomeni abstinenca in odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelost, zvestoba dveh partnerjev in uporaba kondoma, saj le-ta pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV. Tukaj si lahko preberete več o tem, kako se zaščititi pred HPV virusom.

Cepljenje proti HPV

V Sloveniji je bilo cepivo registrirano leta 2006. Prvo cepivo je bilo 4-valentno, od leta 2015 pa je v Evropi odobreno 9-valentno cepivo za splošno uporabo (Slika 3). Le-to je bilo v Sloveniji registrirano leta 2016 in nas obvaruje pred 7 visokorizičnimi genotipi (HPV 16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročijo okoli 90% primerov raka materničnega vratu in pred 2 nizkorizičnima genotipoma (HPV 6, 11), ki povzročita približno 90% anogenitalnih bradavic. Namenjeno je za uporabo od 9. leta starosti naprej, po shemi dveh ali treh odmerkov. Posamezniki od 9. do vključno 14. leta starosti so cepljenji ali z dvema odmerkoma (shema 0, 6 mesecev) ali s tremi odmerki (shema 0, 2, 6 mesecev). Pri starosti 15 ali več let pa se dajejo trije odmerki (shema 0, 2, 6 mesecev.)

Slika 4: 9-valentno cepivo proti HPV

V Sloveniji se program cepljenja za deklice v 6. razredu osnovne šole izvaja od šolskega leta 2009/10, za dečke pa od šolskega leta 2021/22 naprej. Cepljenje je neobvezno, a priporočeno. Priporočeno je cepljenje pred prvim spolnim stikom. Kljub cepivu so redni ginekološki pregledi in odvzemi brisa še vedno potrebni ravno zaradi dejstva, da cepivo obvaruje le pred nekaterimi tipi HPV.

Uspešnost in varnost cepljenja proti HPV

Cepiva proti HPV so se izkazala za varna in učinkovita. V obdobju od leta 2008 do 2018 je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot 140.000 odmerkov cepiva, zabeleženih pa 177 prijav neželenih učinkov. Največkrat so zdravniki poročali o blagih in prehodnih neželenih učinkih, kot so rdečina, bolečina na mestu vboda, zmerno povišana telesna temperatura, utrujenost in glavobol. Resnih neželenih učinkov do sedaj še ni bilo zabeleženih.

Zdravljenje vulvo-vaginalnih motenj 

Bioapigyn je vaginalno mazilo, sestavljeno na osnovi rastlinskih in čebeljih učinkovin. Namenjeno je lajšanju simptomov stresne, urgentne in mešane urinske inkontinence pri odraslih ženskah. Uporabo svetujemo še posebej pri ženskah v menopavzi, pri katerih se pojavlja nehoteno uhajanje urina.

Prav tako mazilo uporabljamo za lajšanje simptomov vulvo-vaginalnih motenj, ki nastanejo zaradi zvišanih vrednosti pH nožnice, ki se lahko kažejo kot izcedek iz nožnice, suhost nožnice, bolečine med spolnim odnosom, srbenje ter edem v predelu nožnice in vulve.

Slika 5: Lajšanje simptomov vulvo-vaginalnih motenj z vaginalnim mazilom Bioapigyn

Tukaj si lahko preberete več o mehanizmu delovanju mazila, izsledkih raziskav in uspešnosti zdravljenja z mazilom Bioapigyn.