Kronični dermatitis rok - Pogosta kožna bolezen delovne populacije
Kronični dermatitis rok je v socialnem vidiku zelo pomembna kožna bolezen, zaradi njene visoke prevalence in morbiditete.
Bolniki pa so velikokrat nezmožni za svoje delo in nadpovprečno koristijo bolniški stalež. Enoletna prevalenca se v splošni populaciji giblje okrog 10%, vendar le polovica bolnikov poišče strokovno dermatološko pomoč. Določeni poklici, kot npr. frizerji, čistilke, zdravstveni delavci in mehaniki imajo večje tveganje za nastanek kroničnega dermatitisa rok.
Vzroki za nastanek kroničnega dermatitisa rok
Dermatitis rok opredelimo kot kroničen, če traja več kot tri mesece in se ponovi dva ali večkrat na leto. Je heterogena entiteta in k njenemu nastanku lahko prispeva več dejavnikov.
Prvi dejavnik je iritativna okvara kože. Iritanti niso dovolj agresivni, da bi povzročili akutno reakcijo, ampak povzročijo kronično draženje čez daljše časovno obdobje. Dejavniki tveganja so dolgotrajen vpliv vlage, detergentov, prahu, suhe umazanije, uporaba grobih rokavic, prekomerno umivanje rok (20-30 na dan) in ostali kemični in fizikalni dražljivci.
Nastanek lahko povzroči tudi akutna kontaktna alergija, ki nastane po principu IV preobčutljivostne reakcije. Večje tveganje imajo ljudje z atopijsko predispozicijo. Okvara kožne bariere (mutacije filagrinskega proteina) igra pomembno vlogo v nastanku dermatitisa rok. Povečano tveganje za nastanek dermatitisa predstavlja tudi okužba kože, ter takojšnja preobčutljivost na alergene z veliko molekulsko maso (peptide v surovem mesu, krompirju, začimbah).
Klinična slika kroničnega dermatitisa rok
Obstaja več morfoloških oblik kroničnega dermatitisa rok, ki pa lahko nastopajo tudi v kombinacijah. Vedeti pa moramo, da je klinično vidna morfologija sprememb zelo redko povezana s točno določenim etiološkim vzrokom.
Hiperkeratotična oblika
Zanjo so značilni suhi hiperkeratotični plaki z bolečimi ragadami. Običajno se pojavijo simetrično na dlaneh in volarnih površinah prstov rok, včasih jih opazimo tudi na plantarni površini stopal.
Vezikularna (dishidrotična) oblika
Vezikularna oblika se kaže s srbečimi vezikulami barve kože v skupinah na dlaneh in/ali volarnih ter stranskih površinah prstov rok. Pogosto lahko spremembe najdemo tudi na podplatih. Ta značilna klinična slika nastane zaradi debele rožene plasti na rokah in stopalih.
Nomularna oblika
Zanjo so značilni srbeči plaki v obliki kovancev, ki se pojavljajo na hrbtni strani rok in hrbtni ter lateralni strani prstov.
Proteinsko kontaktni dermatitis
Nekaj minut po stiku z alergenom se pojavi urtikarielna ali vezikularna reakcija. Če se ta reakcija večkrat ponavlja se razvije dermatitis prstnih konic. Te so rdeče, se luščijo, opazimo tudi boleče ragade na konicah prstov. Takšno vnetje prsnih konic lahko opazimo tudi pri atopijskem dermatitisu.
Interdigitalna oblika
Ta oblika se pojavi kot rdečina, drobno luščenje in razpokana suha koža v medprstnih prostorih in na dorzalni površini prstov.
Diagnostika
Kot vedno v medicini je zelo pomembna dobra anamneza in temeljit klinični pregled. Alergološko etiologijo poskušamo potrditi z alergološkimi testi, opravi se tudi mikološka preiskava. Pri alergijskem kontaktnem dermatitis za ugotavljanje vzročnega alergena (reakcija po mehanizmu poznega tipa preobčutljivosti) uporabljamo predvsem epikutane teste. Testne snovi na posebnih obližih nanesemo na hrbet, obliži pa ostanejo na koži dva dni. Tretji dan jih odlepimo in ocenimo reakcijo, vendar odločilno vrednotenje poteka šeče četrti dan. Ob pozitivni reakciji se na koži pojavi rdečina, srbenje, bunčice in/ali mehurčki. V nejasnih primerih se poslužujemo histopatologije, s katero potrdimo ali izključimo delovne diagnoze (npr. luskavica, genodermatoze).
Diferencialna diagnoza kroničnega dermatitisa rok
Številne bolezni posnemajo morfologijo kroničnega dermatitisa rok. Pogosto pride do ekcematoznih izpuščajev različne morfologije kot reakcija na primarno okužbo z dermatofitijo (glivične okužbe), predvsem na stopalih. Že sama dermatofitija rok lahko posnema ekcem dlani. To bolezensko entiteto lahko imenujemo tudi “ena dlan, dva stopala sindrom”. Zato je pomembno vedeti, da moramo pri vsakem dermatitisu rok pregledati še stopala.
Druga tipična diferencialna diagnoza je psoriasis pustulosa in vezikularni ekscem. Na dlani se lahko razširijo tudi luskavica, pityriaris rubra pilaris in mycosis fungoides.
Pri diagnostiki nam zelo pomagajo izpuščaji na drugih delih telesa ali na tipičnih mestih za določeno bolezen. V takšnem primeru je priporočljivo odvzem vzorca za histologijo narediti na tipičnem mestu in ne na dlaneh ali stopalih.
Preventiva
Zaščitni ukrepi so lahko skupinski ali individualni, predpisani na delovnem mestu ali pa priporočljivi za delo doma oziroma v prostem času.
Kot smo že omenili, izpostavljenost vlažnemu okolju poveča tveganje za nastanek dermatitisa dlani. Zato je potrebno poznati preventivne ukrepe. Uporaba rokavic za krajše intervale zaščiti dlani pred umazanijo in tako zmanjšamo frekvenco pranja rok. Rokavice uporabljamo čim krajši čas in vedno pazimo, da so roke suhe, preden si nataknemo rokavice. Roke umivamo, kadar so te vidno umazane, drugače raje uporabimo dezinfekcijsko sredstvo. Če zaščitne rokavice uporabljamo dlje kot 10 minut, moramo pod njimi uporabiti še bombažne rokavice, da preprečimo pretirano potenje.
Priporoča se namesto detergentov uporabljati alkoholne raztopine, ki so se izkazale za manj dražilne. Upoštevati je potrebno tudi tako imenovan “tri stopenjski koncept varovanja kože”, ki se nanaša predvsem na varovanje kože na delovnem mestu. Prva stopnja je zaščita kože z zaščitnimi kremami pred izpostavitvijo iritantom. Druga stopnja predstavlja uporabo nežnih čistil za kožo in nazadnje še zaščita kože po izpostavitvi, kjer je potrebno uporabiti primerne vlažilce kože.
Zdravljenje kroničnega dermatitisa rok
Prvi in najpomembnejši korak pri zdravljenju dermatitisa rok je odstranitev dražilcev in tako omogočiti kožni barieri, da se obnovi. Prav tako moramo skrbno zdraviti akutne ali blage oblike dermatitisa rok in s tem preprečiti kroničnost bolezni. Poskrbeti je potrebno za reden nanos negovalnih krem, ki jim lahko pri hiperkeratotičnih oblikah primešamo 10% salicilne kisline ali 10-20% uree.
Kot primarno zdravilo uporabljamo topične kortikosteroide tako pri alergijskem dermatitis kot tudi pri iritativnem kontaktnem dermatitisu. Topični kortikosteroidi delujejo na koži protivnetno, antipruriginozno, imunosupresivno, antiproliferacijsko in vazokonstrikcijsko. Njihova perkutana absorpcija pa je majhna, zato je tudi njihov sistemski učinek majhen.
Za alternative kortikosteroidom lahko uporabimo topične zaviralce kalcinevrina, ki so na dolgi rok uporabe veliko bolj varni in ne povzročajo atrofije kože. Njihov anti-inflamatorni učinek je primerljiv srednje močnim kortikosteroidom. Ker pa so topični zaviralci kalcinevrina imunomodulatorji jih ne smemo uporabljati na infecirani koži. Lahko pa jih uporabljamo v kombinaciji s fototerapijo, kar dokazano koristi za hitrejšo obnovitev kožne pregrade.
Če po 2-4 tednih ne dosežemo želenega izboljšanja, je treba preveriti diagnozo in zdraviti morebitno okužbo.
Izjemoma lahko ob hudem poslabšanju predpišemo sistemske kortikosteroide, ki pa jih naj pacient jemlje le kratek čas. Dolgoročna uporaba sistemskih kortikosteroidov zaradi kroničnega dermatitisa rok ni indicirana, predvsem zaradi dobro znanih stranskih učinkih.
Za oblike kroničnega dermatitisa rok, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje lahko uporabimo še druga sistemska protivnetna zdravila, kot so alitretinoin, ciklosporin A, azatioprin ali metotreksat. Uporabimo jih lahko tudi kot dodatno terapijo zraven standardne topične kortikosteroidne terapije. Vendar imamo zelo malo dokazov o učinkovitosti teh zdravil pri zdravljenju kroničnega dermatitisa rok. Zato je pri zdravljenju najbolj priporočljiv stopenjski pristop medikamentozne terapije.
Naravno lajšanje simptomov dermatitisa rok
Krema za atopijski dermatitis Bioapifit® je klinično testiran medicinski pripomoček, ki spodbuja celjenje vnete in občutljive atopijske kože.
Krema Bioapifit® je namenjena odraslim in otrokom za lajšanje simptomov suhe, srbeče in luskaste kože, pekočega občutka na koži, pordelosti in povišanih vrednosti pH kože.
Primerna je za obvladovanje različnih kožnih stanj, kot je atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, nevrodermatitis, perioralni dermatitis, luskavica in Lichen planus I.