Kako dolgo živijo ljudje z demenco?
Demenca je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene možgane in vpliva na spomin, razmišljanje, vedenje ter sposobnost vsakodnevnih aktivnosti.
Veliko ljudi se sprašuje, kako dolgo živijo ljudje z demenco in kakšna je njihova pričakovana življenjska doba. V tem članku bomo raziskali to vprašanje ter ponudili številne koristne informacije o demenci.
Kako dolgo živijo ljudje z demenco: Povprečna pričakovana življenjska doba
Pričakovana življenjska doba ljudi z demenco se lahko razlikuje glede na več dejavnikov, kot so starost ob pojavu simptomov, vrsta demence, splošno zdravje posameznika in dostopnost ustrezne zdravstvene oskrbe. Vendar pa je pomembno opozoriti, da je demenca progresivna bolezen in da se stanje posameznika sčasoma poslabšuje. Lahko trdimo, da je demenca postala epidemija 21. stoletja.
Vrste demence in pričakovana življenjska doba
1. Alzheimerjeva bolezen: Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Pričakovana življenjska doba ljudi z Alzheimerjevo boleznijo se lahko razlikuje, vendar se pogosto giblje med 3 in 9 leti po postavitvi diagnoze. Pomembno je opozoriti, da se pri nekaterih ljudeh ta čas lahko podaljša ali skrajša.
2. Vaskularna demenca: Vaskularna demenca se pojavi kot posledica možganske kapi ali drugih vaskularnih težav. Pričakovana življenjska doba ljudi z vaskularno demenco je odvisna od resnosti vaskularnih zapletov. V nekaterih primerih se lahko življenje ljudi s to vrsto demence skrajša, vendar je to odvisno od posameznega primera.
3. Lewyjeva telesna demenca: Lewyjeva telesna demenca je povezana z razvojem nenavadnih beljakovinskih struktur v možganih, imenovanih Lewyjeva telesa. Pričakovana življenjska doba ljudi z Lewyjevo telesno demenco se običajno giblje od 5 do 8 let.
4. Frontotemporalna demenca: Frontotemporalna demenca vpliva na sprednji in stranski del možganov. Pričakovana življenjska doba ljudi z frontotemporalno demenco je lahko od 3 do 17 let, odvisno od vrste in resnosti demence.
Kako vpliva starost na pričakovano življenjsko dobo?
Pričakovana življenjska doba ljudi z demenco se lahko razlikuje glede na starost ob pojavu simptomov. Študije so pokazale, da ljudje, ki razvijejo demenco v mlajših letih (pred 65. letom starosti), običajno živijo manj časa po diagnozi kot tisti, ki razvijejo demenco v starejših letih. Na tej povezavi lahko izveste, kako hitro lahko napreduje demenca.
Vpliv splošnega zdravja in zdravstvene oskrbe na pričakovano življenjsko dobo
Splošno zdravje posameznika in dostopnost ustrezne zdravstvene oskrbe lahko prav tako vplivata na pričakovano življenjsko dobo ljudi z demenco. Ljudje, ki imajo druge kronične bolezni ali zdravstvene težave, so lahko bolj ranljivi in imajo zaradi tega krajšo pričakovano življenjsko dobo. Prav tako je pomembno, da imajo ljudje z demenco dostop do specializirane zdravstvene oskrbe in podpore, kar lahko izboljša njihovo kakovost življenja.
Pomoč in podpora za ljudi z demenco
1. Domača nega: Domača nega je lahko zelo koristna za ljudi z demenco. Spremljanje zdravstvenega stanja, pravilna prehrana, spodbujanje telesne aktivnosti ter ohranjanje socialnih stikov lahko pomagajo izboljšati kakovost življenja ljudi z demenco.
2. Podpora svojcem: Družinski člani in skrbniki ljudi z demenco imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore in oskrbe. Pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, poslušanje ter nudenje čustvene opore lahko pripomorejo k boljšemu počutju in kakovosti življenja ljudi z demenco.
3. Specializirane ustanove: V nekaterih primerih se lahko odločite za namestitev dementne osebe v specializirano ustanovo, kjer imajo strokovnjaki ustrezno znanje in izkušnje pri oskrbi ljudi z demenco.
Najpogostejša vprašanja o pričakovani življenjski dobi ljudi z demenco
1. Kako dolgo živijo ljudje z demenco?
Pričakovana življenjska doba ljudi z demenco se lahko razlikuje glede na več dejavnikov, vendar se pogosto giblje med nekaj leti do desetletji, odvisno od vrste demence in drugih okoliščin.
2. Ali je mogoče podaljšati pričakovano življenjsko dobo ljudi z demenco?
Čeprav ni zdravila za demenco, lahko ustrezna zdravstvena oskrba, zdrav življenjski slog ter podpora družine in strokovnjakov pomagajo izboljšati kakovost življenja in podaljšati pričakovano življenjsko dobo ljudi z demenco.
3. Ali se pričakovana življenjska doba ljudi z demenco razlikuje glede na spol?
Nekatere raziskave kažejo, da se pričakovana življenjska doba žensk z demenco lahko nekoliko razlikuje od moških, vendar je to odvisno od več dejavnikov in ni splošnega pravila.
4. Kako lahko pomagam ljubljeni osebi z demenco?
Pomagate lahko s tem, da dementni osebi zagotovite ustrezno nego, spodbujate telesno in umsko aktivnost, poskrbite za ustrezno prehrano ter zagotovite čustveno podporo in prisotnost.
5. Ali je demenca dedna?
Nekatere oblike demence imajo dedno komponento, vendar to ne pomeni, da jo bodo razvili vsi družinski člani. Dednost je kompleksna in nanjo vpliva na več dejavnikov.
6. Kako se lahko pripravim na oskrbo osebe z demenco?
Pripravite se lahko tako, da pridobite ustrezno znanje o demenci, poiščete podporo in izmenjate izkušnje z drugimi skrbniki, ter se obrnete na strokovnjake, ki vam bodo pomagali pri načrtovanju in oskrbi.
Spremljanje lokacije dementne osebe s sledilno napravo
Sledilna naprava za starejše in dementne ljudi je namenjena olajšanju sledenja in komunikacije z bližnjimi v primeru stiske ali potrebe po pomoči. Naprava je opremljena z vgrajenim GPS sledilnikom, ki omogoča skrbniku spremljanje lokacije imetnika sledilne naprave preko mobilne aplikacije ter omogoča dvosmerno komunikacijo na daljavo. V primeru življenjske ogroženosti lahko imetnik sledilne naprave sproži klic v sili in pokliče skrbnika ali nujno medicinsko pomoč. Sledilna naprava je še posebej primerna za starejše ljudi, ki se soočajo z demenco.
Sledilna naprava je primerna za starejše ljudi, ki imajo težave z uporabo mobilnih telefonov, bolnike, ki potrebujejo nujno ukrepanje v primeru akutnega poslabšanja bolezni, dementne ljudi, ki živijo sami, otroke, ki se sami odpravijo peš v šolo, ter za spremljanje lokacije hišnih ljubljenčkov. Sledilna naprava je pomemben del celostne oskrbe dementnih ljudi in prispeva k reševanju življenj.
Sledilna naprava deluje z vgrajenim GPS sledilnikom, SOS gumbom za klic v sili ter občutljivim mikrofonom. Za komunikacijo med skrbnikom in imetnikom sledilne naprave je potrebno vstaviti Micro SIM kartico, ki jo prejmete ob nakupu brezplačno. Ob naročilu sledilne naprave prejmete tudi brezplačen dostop do mobilne aplikacije, ki je na voljo za Android in iOS. Aplikacija je povezljiva s sledilno napravo ter prikazuje podatke o lokaciji imetnika naprave.
Zaključek
Pričakovana življenjska doba ljudi z demenco se lahko razlikuje glede na vrsto demence, starost ob pojavu simptomov, splošno zdravje posameznika in dostopnost zdravstvene oskrbe. Pomembno je, da se ljudje z demenco in njihovi svojci seznanijo s tem, kaj lahko pričakujejo, ter da poiščejo ustrezno podporo in oskrbo. Čeprav ni zdravila za demenco, je mogoče izboljšati kakovost življenja in podaljšati pričakovano življenjsko dobo z ustreznim pristopom in oskrbo.
Avtor prispevka je asist. Matej Žnidarič, dr. med.