Demenca, epidemija 21. stoletja

Demenca postaja tiha epidemija 21. stoletja in je eden največjih izzivov za sistem zdravstvenega in socialnega varstva v prihodnjih letih.

Demenca je opredeljena kot opredeljena kot sindrom, ki opisuje progresiven upad kognitivnih funkcij in vključuje motnje višjih živčnih dejavnosti: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja, presojanja. Demenco spremljajo zmanjšane sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja in dnevnih aktivnosti.

Z napredovanjem bolezni je posameznik vse bolj omejen pri vsakodnevnih opravilih in nesamostojen. Pacienti z demenco po navadi živijo 7-10 let po pričetku simptomov. Demenca predstavlja veliko breme tako negovalcem, kot družbi nasploh in je zato eden izmed največjih izzivov sodobne medicine. Kljub temu, da je bolezen označena kot epidemija tega stoletja, je presenetljivo malo znanega o epidemiologiji demence.

Slika 1: Demenco spremljajo zmanjšane sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja in dnevnih aktivnosti.

Epidemiologija demence

Prevalenca demence je višja pri ženskah kot pri moških in narašča eksponentno z naraščanjem starosti, največ se pojavlja po 60.letu starosti in je najvišja v severni Afriki in bližnjem vzhodu. Prevalenca demence pri pacientih starejših od 60 let, v svetovnem merilu, znaša med 5,6% do 7,6%. Med leti 65-69 ima 0,8% ljudi demenco, pri 90ih in več pa 28,5%.

Za demenco se vsake 3,2 sekundi v svetu pojavi nov bolnik z demenco, oziroma letno na novo zboli skoraj 10 milijonov ljudi, najmanj v Evropi, kjer je v zadnjih letih incidenca celo nekoliko padla in z 5 milijoni novo zbolelih največ v Aziji (4.9% vseh). Največ novih bolnikov je v Evropi in Severni Ameriki v starostni skupini med 80 in 90 let, v Aziji med 75 in 84 letom, ter v Afriških državah med  65 in 74 let. Število se bo vsakih 20 let podvojilo in se bo do leta 2015 zvišalo na preko 131 milijonov. 68%  (preko 90 milijonov) izmed vseh bolnikov z demenco bo živelo v nerazvitih državah.

Demenca pri mlajših

Večina epidemioloških študij o demenci se osredotoča na leta kot glavni faktor tveganja za razvoj bolezni, kljub temu, da lahko prizadene tudi ljudi pod 65 let. Najpogosteje se pri mlajših pojavi frontotemporalna demenca in demenca povzročena z zlorabo alkohola. Čeprav redko, se vendar pojavlja, zato je tudi pri mlajših pacientih z kognitivnim upadom potrebno v diferencialno diagnostiko vključiti demenco.

Obremenitev svojcev, zdravnika in negovalnega osebja

Začetni znaki demence so največkrat težko opazni in prikriti, zato je pravilen strokovni pristop toliko pomembnejši. K poznemu odkrivanju demence prispeva tudi miselnost, da so spominske motnje samoumeven del staranja. Svojci dementnih oseb pogosto poiščejo strokovno pomoč šele takrat, ko se znajdejo pred neobvladljivimi težavami.

Dementni bolnik glede na stadije bolezni

V obdobju blage demence kar 52% družinskih članov ne prepozna bolezenskih motenj spominjanja, je pokazala ena od ameriških raziskav, 13% pa jih ne prepozna pri resno razviti bolezni. Svojci po navadi razlagajo bolnikove spominske in druge težave kot normalen del staranja. Bolnikove svojce je potrebno v prvem obdobju čimbolj seznaniti z naravo bolezni, možnimi zapleti glede bolnikovega vedenja ter s spremembami na intelektualnem in čustvenem nivoju, da so bolje pripravljeni, ko se vse te spremembe pokažejo in motnje razvijejo. Bolnikovo družino je potrebno vzpodbujati, da si dolžnosti ob bolniku porazdelijo vsi razpoložljivi člani. 

V drugem obdobju potrebuje bolnik veliko pomoči, saj še marsikaj zmore, zaradi napredovalih sprememb pa se ustavlja na sredi opravljanja dejavnosti in ne ve, kako naprej. V tem obdobju se manj zaveda lastnih sprememb na intelektualnem in čustvenem nivoju ter v vedenju. Potrebuje veliko mero razumevanja in umirjene podpore. To obdobje je za svojce najtežje. Bolniki zaradi nespečnosti tava in je zbegan, pričenja z neutemeljenimi obtožbami, postaja sumničav. V tem času obstaja velika nevarnost izgorevanja svojcev. 

Tretji stadij predstavlja hudo obliko demence, kjer dementni bolnih zaradi ugašanja telesnih funkcij ni več toliko v gibanju in potrebuje predvsem nego. Z okolico komunicira v omejenem obsegu in se počasi zapira v svoj svet. Zaradi njegove manjše aktivnosti je zahtevnost skrbi zanj na videz manjša, vendar se poveča potreba po negi. Družinski člani se v tej fazi zavedajo ''odhajanja'' dementnega bolnika, ugašanja njegovega telesa.

Slika 2: Tretji stadij predstavlja hudo obliko demence, kjer dementni bolnih zaradi ugašanja telesnih funkcij ni več toliko v gibanju in potrebuje predvsem nego.

Vloga družinskega zdravnika in drugih zdravstvenih in socialnih delavcev

V začetnem obdobju mora zdravnik opraviti potrebne diagnostične postopke, da se odkrijejo morebitne reverzibilne oblike demence, kar se da zdraviti. V tem obdobju je pomembno tudi poučiti družinske člane o bolezni. V obdobju srednje oblike razvite demence mora zdravnik poiskati kompromis med potrebami pacienta in sposobnosti oskrbe družinskih članov. Patronažne sestre pomagajo svojcem pri zdravstveni negi na bolnikovem domu. Socialni delavec vodi potrebni postopek, kadar pride do vprašanja opravilne sposobnosti dementnega bolnika. V tretjem obdobju se pomembnost patronažne sestre še poveča.

Po podatkih iz literature za bolnike z demenco skrbijo  predvsem ženske. Se pa po navedbah Alzheimer's Assocoation postopoma zvišuje tudi delež moških ki skrbijo za svojca z demenco, kar je nedvomno odraz postopne de stigmatizacije bolezni, sprememb v družbenih odnosih in s tem korak naprej.

Finančne obremenitve pri dementnih bolnikih

Stroški zdravljenja demence so v letu 2015 znašali okoli 660 milijard evrov, ampak napovedujejo, da bi se naj v prihodnjih desetih letih povišal na trilijon evrov. Med letoma 2010 in 2015 so stroški za obravnavo demence povišali za 35%, večji del od tega z deležem 86% v državah razvitega sveta. Stroški zdravljenja so se znižali, vendar je večina denarja namenjena negi in socialnemu programu. Raziskave v nekaterih razvitih državah so pokazale, da bolnik z blago demenco državo stane vsaj 14.500€ letno. Raziskave so pokazale, da oskrba bolnikov z boleznimi srca, možgansko kapjo in rakom skupaj predstavlja nižje stroške kot zdravljenje in oskrba bolnikov z demenco. Več denarja bi bilo smiselno nameniti za zgodnje odkrivanje tveganja za demenco. Tudi na tem področju so razvite države naredile študijo, kjer so ugotovile, da bi zgodnje odkrivanje bolezni z vsemi pregledi in diagnostiko tako na primarnem, kot tudi sekundarnem nivoju stalo približno 6000€. Če vemo, da dementen bolnik po diagnosticirani bolezni živi povprečno še 3-9 let in upoštevamo podatke o porabi dementnega bolnika letno, hitro ugotovimo, da bi država prihranila bistveno več denarja z zgodnjim odkrivanjem in preprečevanjem bolezni.

Globalna strategija obvladovanje demence do leta 2020

Na pobudo po nujnosti enakopravnega in pravičnega dostopa do ustrezne pomoči bolnikov z demenco, željo po višjih finančnih sredstvih za raziskave s področja bazičnih znanosti in sinteze novih zdravil ter uvajanje programov preventive, preprečevanja in ozaveščanja javnosti je SZO sprejela ukrepe, ki naj bi izboljšali stanje glede na število dementnih bolnikov. Predstavlja temelje, ki omogočajo usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj.

Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 povzema bistvene elemente in zaveze, ki jih vsebujejo dokumenti, sprejeti na ravni evropski in svetovni ravni, kakor tudi strategije s področja obvladovanja demence v drugih državah. Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni ter primeren standard zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb z demenco. Izhaja iz spoznanja, da so osebe z demenco posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje, pri tem pa se osredotoča na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje države in multidisciplinaren pristop obravnave.  V Strategiji so navedena strateška področja v zvezi z obravnavo oseb z demenco, in sicer zajema ozaveščanje in zmanjševanje stigme bolezni,  zgodnjo diagnozo in nadaljnja celostna obravnava oseb z demenco, dostopnost do zdravljenja in zdravljenja z antidementivi, zagotavljanje dostopnosti do socialnovarstvenih storitev in individualne ter celostne obravnave in paliativno oskrbo oseb z demenco. Žal Strategiji obvladovanja v Sloveniji do leta 2020 akcijski načrt še ne sledi in zato ostajajo številne formalne in neformalne inštitucije in društva za celostno pomoč pri demenci nepovezana kar je v škodo vsem, še posebno pa bolnikom z demenco in njihovim družinskim članom. 

Faktorji, ki vplivajo na razvoj demence

Z zmanjševanjem rizičnih dejavnikov, vzpodbujanjem zdravega življenjskega sloga in razumevanjem stanja bi splošno incidenco demence nekoliko znižali. Zato se v tem načrtu vzpodbuja vlaganje v raziskave, ki proučujejo običajno staranje od patološkega staranja in ki vključujejo rizične dejavnike, ki so determinirani (genetika, spol) in tiste, ki so povezani z hipertenzijo, diabetesom, kardiovaskularnimi in drugimi obolenji, z bolezenskimi stanju (vaskularni, imunološki dejavniki) ali nezdravim življenjskim slogom, kjer so v ospredju neaktivnost, debelost kajenje in alkohol. V prihodnje bo mogoče doseči  zmanjševanje  prevalence demence zgolj z poučenostjo, ustrezno nego in podporo zato je izgradnja  ustreznih nacionalnih zdravstvenih in socialnih sistemov nujna in ena izmed pomembnejših prioritet v strategiji obvladovanja demence. 

Znotraj regij so razlike v dejavnikih tveganja za pojavnost demence. Nekje so v ospredju rak in kardiovaskularne bolezni za večjo pojavnost demence pri teh bolnikih, drugje diabetes, hipertenzija, kajenje. Vendar je vsem skupno, da incidenca narašča z starostjo, predvsem po 75 letu pri obeh spolih. Na trgu že obstajajo markerji, ki zaznajo nevropatologijo demence v predkliničnih fazah, prav tako so razviti markerji, s pomočjo katerih lahko pacientom s kognitivno okvaro določimo tveganje za demenco (npr. florbetapir). Postopek, da pride tak marker na trg, je dolgotrajen in drag, ko je enkrat dovoljen na trgu pa je še dolga pot do tega, da se začne uporabljati v standardiziranih postopkih diagnostike. 

Ozaveščanje in zmanjšanje stigme bolezni

Pogosto so prvi znaki demence v javnosti slabo prepoznani, zato pridejo osebe do ustrezne zdravstvene oskrbe pozno, že v razviti fazi bolezni. Osnove obravnave bolnikov so ozaveščenost javnosti in prepoznavanje prvih znakov bolezni, pravočasen obisk družinskega zdravnika, zgodnja diagnoza, zdravljenje, obravnava osebe z demenco doma in pomoč socialnih služb pri tem, spremljanje in načrt post-diagnostične podpore, ustrezno opremljeni domovi za starejše in centri, ustrezna paliativna oskrba in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Dovolj zgodaj postavljena diagnoza omogoča ustrezno ukrepanje in podporo, da lahko oboleli čim dalj časa ostane doma, kar je tudi najbolj humano in za družbo najceneje.

Projekt ADAM

Vseslovenski projekt ADAM zgodnjega odkrivanja demence na starejši slovenski populaciji ima namen ozaveščati širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem tudi pripomoči k zmanjšanju stigme te bolezni, izvajati presejalne teste spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence in omogočiti aplikativno znanstveno-raziskovalno delo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in ne-invazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije. Poteka pod pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V sklopu projekta ADAM je bilo obravnavanih približno 460 starejših posameznikov v starosti od 60 - 90 let iz 6 regij v Sloveniji. Prostovoljci so rešili/opravili različne teste, kot so vprašalniki, intervjuji, EEG meritve. Vsi udeleženci v raziskavi so pridobili povratno informacijo o svoji trenutni spominski kondiciji na podlagi uveljavljenih mednarodnih presejalnih testov za odkrivanje zgodnjih oblik. Cilj je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence v Sloveniji in omogočiti razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo EEG tehnologije.

Naravni prehranski dodatek, ki preprečuje izgorelost in izboljša koncentracijo ter spomin

Znanstveniki so v sodelovanju z zdravniki razvili naravni prehranski dodatek MemoMax®, ki temelji na aktivnih učinkovinah naravnega izvora. Patentiran proces izdelave kapsul omogoča visok delež absorpcije aktivnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na naše počutje, spomin in koncentracijo.

MemoMax® je namenjen ljudem, ki:

✔ imajo učne težave,

✔ imajo težave s koncentracijo in budnostjo,

✔ se med učenjem počutijo utrujene in izčrpane,

✔ čutijo posledice demence,

✔ so izčrpani zaradi posledic stresa,

✔ imajo oslabljen krvni obtok.