Kaj se skriva za otrokovim dolgotrajnim kašljem?

Dolgotrajen kašelj pri otroku je zdravstveni simptom, za katerim se skrivajo različni vzroki.

Medtem ko je občasen kašelj pogosto posledica prehlada ali gripe ter običajno mine v nekaj dneh ali tednih, dolgotrajen kašelj lahko povzroča veliko nelagodje in skrbi. V tem blog prispevku bomo raziskali nekatere možne vzroke za dolgotrajen kašelj ter pregledali različne načine zdravljenja, ki so na voljo.

Zakaj kašljamo? 

Kašelj je zaščitni refleks, s pomočjo katerega se iz dihalnih poti odstranijo morebitni tujki in dražeče snovi. Kontrola refleksa kašlja je tako zavestna kot tudi podzavestna. V dihalnih poteh, natančneje v grlu, žrelu, in bronhialnem drevesu, se nahajajo receptorji za kašelj, ki so občutljivi na spremembo v temperaturi, prisotnost kemijskih snovi in mehanični stres. Pot refleksa kašlja je sestavljena iz številnih komponent, kot so receptorji, mediatorji senzornih živcev in aferentnih poti, nervus vagus, center za kašelj, eferentne poti in efektorji.  Sprememba, ki deluje na receptor za kašelj ustvari dražljaj, receptor pošlje informacijo v center za kašelj, ki se nahaja v medulli oblongati, kjer se sproži kaskada dogodkov vključenih v refleks kašlja. Kaskada se začne z globokim vdihom, to zapre poklopec, pride do krčenja dihalnih mišic, nato se poklopec znova odpre in pride do sunkovitega izločanja zraka, sluzi in morebitnega tujka. Ob globokem vdihu lahko pride do inhalacije tujka, ki se še vedno nahaja v grlu ali žrelu, kar lahko povzroči dušenje ali hujši kašelj. Učinkovit refleks kašlja je odvisen od številnih dejavnikov med katere sodijo ohranjeni in nepoškodovani receptorji, funkcionalen center za kašelj ter ustrezno močne respiratorne mišice in močne mišice v grlu.

Kašelj je normalen refleksni odgovor na dražljaj, ki je vsakodnevno prisoten pri zdravih posameznikih. Pri oceni ustreznega števila dražljajev kašlja dnevno, lahko podatke pacientov primerjamo s študijo, kjer so opazovali 41 zdravih otrok v intervalu 24 ur in ugotovili povprečno 11,3 epizod kašlja na dan. Zdrav otrok torej v povprečju zakašlja 11 krat dnevno, to število pa se še poveča pozimi oziroma ob hladnem vremenu.

Kdaj pride do kroničnega kašlja?

Kronični kašelj, je kašelj, ki traja več kot 3,4 ali celo 8 tednov. Je eden izmed glavnih simptomov, zaradi česar pripeljejo otroka na pregled. Dlje časa trajajoč kašelj ovira otrokovo normalno življenje, kamor je vključeno spanje, igra in zmožnost hoditi v vrtec ali šolo.

Najpogostejši vzroki kroničnega kašlja so: konstantno preprečevanje aspiracije, kronično vnetje dihalnih poti, kronična hipersekrecija mukusa in zunajrespiratorni razlogi.

Kronični kašelj je lahko posledica virusne infekcije in traja več kot 3 tedne, vendar bo izzvenel sam s časom. Kroničen suh kašelj lahko kaže na asmatično obolenje otroka, kroničen produktiven kašelj pa na bakterijski bronhitis, zato je potrebna ustrezna diagnoza vzroka, kateri sledi zdravljenje. Glede na to, da kašelj služi predvsem kot zaščita dihalnih poti, je pomembno, da zagotovo ugotovimo in zdravimo vzroke, preden se lotimo supresije kašlja.

Delimo ga predvsem glede na vzroke, poznamo suh neproduktiven in vlažen, produktiven kašelj.

Suhi kašelj 

Suh, izoliran kronični ali ponavljajoči se kašelj pri drugače zdravem otroku je lahko posledica številnih stanj. Lahko gre za stanja po virusni okužbi ali okužbi z Bordetelllo pertussis oziroma oslovskim kašljem. Kar tretjina otrok, starejših od 5 let z akutno nastopajočim kroničnim kašljem se je okužila s to bakterijo, kašelj pa v povprečju traja do 4 mesece. Večkrat je dolgotrajni kašelj pokazatelj ali celo edini simptom variantne astme, pri kateri ob kliničnem pregledu polifoni ekspiratorni piski niso prisotni. Če sumimo na astmo poskusno uvedemo terapijo, če kašelj preneha smo odkrili in pozdravili vzrok, če pa se kašelj nadaljuje, ukinemo terapijo in iščemo drug vzrok. Naslednji možni vzroki so kronični rinitis ali sindroma zgornjega respiratornega sistema (post nasal drip), pri zdravljenju pa je smiselno, da če je le mogoče, takoj odstranimo alergen, po potrebi pa predpišemo še nosne dekongestive, steroide in antihistaminike. Seveda gre lahko pri dolgotrajnem kašlju tudi za vpliv psihogenih dejavnikov, pri čemer ločimo 2 tipični obliki kašlja. Prvi se kaže kot blag kašelj, bolj v smislu tika oziroma navade, ki ga otrok izvaja ob bronhitisu, na splošno pa ni moteč za okolico in ga starši posebej ne izpostavljajo. Pri drugem tipu gre za sunkovite, celo bizarne napade, glasnega, dušečega kašlja, ki pa preneha če otrok spi ali je mentalno zaposlen z drugimi aktivnostmi. Po potrebi naj se takšen kašelj zdravi tudi s psihoterapijo.

Vzroki za kašelj pa so lahko še drugi, kot so ušesno maslo v zunanjem ušesu, hipertrofirane tonzile, gastroezofagealni refluks, terapija z ACE inhibitorji in intersticijska pljučna bolezen. Kronični nespecifični izoliran suh kašelj, je diagnoza, ki jo postavimo, če ne moremo ugotoviti vzroka za dolgotrajni kašelj.

Produktiven kašelj

O produktivnem kašlju govorimo, kadar bolnik izkašljuje sputum. Vzrok lahko leži v povečani sekreciji sputuma v dihalnih poteh ali pa je posledica njegovega nezadostnega odstranjevanja. Kronični produktivni kašelj s purulentnim sputumom je pri otrocih vedno skrb-vzbujajoč in navadno ni simptom astme. Nekatere pogoste vzroke produktivnega kašlja lahko bralec najde v spodnji tabeli.

Perzistentni bakterijski bronhitis

Je eden najpogostejših vzrokov kroničnega produktivnega kašlja pri otrocih in se pogosto pojavlja v ozadju blage astme ali pa je nepravilno diagnosticiran kot astma. Najpogostejši povzročitelji so pnevmokok, Haemophilus influenza in Moraxella spp. Spirometrija je pri večjih otrocih navadno v mejah normale, rentgenogram pljuč pa tipično normalen ali pa kaže nespecifične znake odebelitve bronhialnih sten. Pri bronhoalveolarni lavaži ali v vzorcu sputuma je vidna nevtrofilija. Proti bolezni se učinkovito borimo z antibiotično terapijo (npr. amoksicilin s klavulansko kislino 2-4 tedne). 

Cistična fibroza

Je avtosomno-recesivna dedna bolezen, pri kateri gre za okvaro kloridnih kanalčkov, natančneje CFTR proteina. Klinična slika med drugim zajema mekonijski ileus pri novorojenčkih, kronični produktivni kašelj, pogososte bronhitise in pljučnice, kronično hipoksijo, sinusitise, razvoj bronhiektazij, eksokrino insuficienco pankreasa s steatorejo in hipovitaminozami maščobotopnih vitaminov. Diagnozo največkrat postavimo z določanjem koncentracije klorida v znoju, ki je povečana, in genskim testiranjem. Zdravljenje je simptomatsko in vključuje antibiotično terapijo (bakterijska vnetja), mukolitike, nadomeščanje pankreatičnih encimov, trajno zdravljenje s kisikom (ob respiratorni insuficienci), inhalacijske bronhodilatatorje (pri bronhialni preodzivnosti) in transplantacijo pljuč v napredovali fazi.

Primarna ciliarna diskinezija (Kartagenerjev sindrom)

Je avtosomno-recesivna genetska motnja, posledica katere so defekti v delovanju cilij. Posledično je okrnjeno odstranjevanje mukusa iz dihalnih poti, ki se tam akumulira in povzroča številne težave, med drugim tudi produktiven kronični kašelj. Na bolezen posumimo pri otrocih z nenavadnimi hudimi infekcijami ušes, nosu, grla in/ali spodnjih dihalnih poti. Pri polovici bolnikov s primarno ciliarno diskinezijo je prisoten situs inversus. Zdravljenje je simptomatsko. 

Aspiracija tujkov

Zlasti pogoste so aspiracije tujkov pri manjših otrocih do 4 let (bolj pri fantih kot pri puncah) in so lahko dlje časa neodkrite. Prav slednje so razlog za kronični produktiven kašelj. Pogosto so zato napačno diagnosticirane kot pljučnica. Tujke odstranimo z bronhoskopom. 

Progresivni kašelj

Če ugotovimo, da se simptomatika kroničnega kašlja stopnjuje, moramo čimprej ugotoviti vzrok. Povzročajo ga oslovski kašelj (Bordetella pertusis), intratorakalni tumor, aspiriran tujek in tuberkuloza. 

Hemoptiza

Kronični kašelj, kateremu se pridruži hemoptiza, nujno zahteva nadaljno diagnostiko. Lahko ga povzročajo cistična fibroza, bronhiektazije, aspirirani tujki, pljučna hemosideroza ali arteriovenske malformacije. 

Kašelj in znaki alarma

Pri otrocih je kašelj običajno posledica samoomejujoče respiratorne okužbe, a kadar opazimo spodaj navedene lastnosti kašlja oziroma z njim povezane druge simptome ali znake, gre navadi za resnejšo patologijo, ki zahteva čimprejšnje posredovanje. 

Načini za lajšanje dolgotrajnega kašlja pri otrocih

Pridobite nasvet pediatra

Prvi in najpomembnejši ukrep za opredelitev kašlja je posvetovanje s pediatrom. Pediater bo opravil temeljit pregled otroka, zastavil vprašanja o simptomih, preveril zgodovino bolezni in morda naročil dodatne preiskave. Glede na vzrok kašlja bo predlagal ustrezno zdravljenje.

Vlaženje zraka

Vlažen zrak lahko pomaga ublažiti dražeči kašelj pri otrocih. Uporaba vlažilnika zraka v otroški sobi lahko pomaga vlažiti in mehčati zrak, kar olajša dihanje. Poleg tega je koristno, da otroku zagotovite vlažno okolje s pogostim vlaženjem nosu s fiziološko raztopino ali uporabo parne inhalacije.

Pijte dovolj tekočine

Ustrezen vnos tekočine je ključnega pomena pri lajšanju dolgotrajnega kašlja pri otrocih. Pitje zadostne količine vode in drugih tekočin pomaga razredčiti sluz in olajša izkašljevanje. Privoščite otroku večje količine vode, sadnih sokov, zeliščnih čajev ali juh, da se ohranja ustrezna hidracija.

Dihanje nad paro

Dihanje nad paro je preprosta, a učinkovita metoda za lajšanje kašlja pri otrocih. Napolnite kad ali umivalnik s toplo vodo in pustite, da se v kopalnici ustvari para. Vzemite otroka v kopalnico in naj diha v vlažnem zraku. Para pomaga razredčiti sluz in olajša izločanje iz dihalnih poti.

Pravilno umivanje rok in higiena kašlja

Pravilna higiena kašlja in umivanje rok sta ključna koraka pri preprečevanju širjenja okužb ter ublažitvi dolgotrajnega kašlja pri otrocih. Poučite otroka, kako pravilno kašljati ali kihati v komolec ali v robček, da se prepreči širjenje bakterij in virusov. Poleg tega spodbudite otroka, da si redno in temeljito umiva roke z milom in toplo vodo, še posebej pred jedjo in po uporabi stranišča.

Izogibanje dražilcem

Dražilci, kot so dim cigaretnega dima, prašni delci, vonji kemikalij ali parfumov, lahko poslabšajo dolgotrajen kašelj pri otrocih. Poskusite ohranjati okolje, v katerem se otrok zadržuje, čisto in brez dražilnih snovi. Izogibajte se kajenju v bližini otroka ter redno prezračujte prostor, da zmanjšate prisotnost dražilnih snovi v zraku.

Ustrezna prehrana

Pravilna prehrana lahko prispeva k okrepitvi imunskega sistema otroka in lajšanju dolgotrajnega kašlja. Vključite v prehrano otroka živila, bogata z vitamini in hranili, kot so sveže sadje, zelenjava, žita in beljakovinska živila. Posebej koristna je tudi hrana z antioksidanti, kot so jagode, agrumi in oreščki, ki pomagajo krepiti odpornost.

Domača sredstva za lajšanje kašlja

Pri blagem dolgotrajnem kašlju pri otrocih se pogosto uporabljajo tudi domača sredstva za lajšanje simptomov. Nekateri priljubljeni naravni načini za blaženje kašlja vključujejo pitje toplega čaja z medom, uživanje žličke medu samostojno, grgranje tople slane vode ali izpiranje ust s slano vodo. Pomembno je vedeti, da se pred uporabo katerega koli domačega zdravila posvetujete s pediatrom, da preverite, ali je primerno za vašega otroka.

Zdravila za lajšanje kašlja

V nekaterih primerih se lahko pediater odloči predpisati zdravila za lajšanje dolgotrajnega kašlja pri otrocih. Obstajajo zdravila proti kašlju, ki pomagajo zmanjšati draženje in refleks kašlja, in mukolitična zdravila, ki pomagajo redčiti sluz ter olajšati izločanje iz dihalnih poti. Vendar pa je pomembno, da se pred uporabo katerega koli zdravila posvetujete s pediatrom, saj nekatera zdravila niso primerna za otroke in lahko povzročijo neželene učinke.

Zdravljenje osnovnega vzroka

Dolgotrajen kašelj pri otrocih lahko povzročajo različni dejavniki, vključno z alergijami, astmo, okužbami dihal, gastroezofagealnim refluksom ali celo stresom. Zdravljenje osnovnega vzroka lahko pomaga pri ublažitvi dolgotrajnega kašlja. Če opazite, da se kašelj vašega otroka ne izboljšuje, se posvetujte s pediatrom, ki bo lahko postavil pravilno diagnozo in predpisal ustrezno zdravljenje.

Lajšanje kroničnega kašlja s solnim inhalatorjem SaltMed

Solni inhalator SaltMed je klinično testiran medicinski pripomoček, namenjen preprečevanju in zdravljenju simptomov bolezni dihal. Z uporabo solnega inhalatorja SaltMed se kontrolirano inhalira fine solne delce, ki prodrejo globoko v dihala kjer dosegajo terapevtski učinek. Inhalacija solnih mikrodelcev lahko zmanjša vnetje dihal, izboljša hidracijo sluzi in olajša izkašljevanje.

Solni inhalator SaltMed ima številne prednosti, vključno s protivnetnim delovanjem, zmanjšanjem časa okrevanja pri okužbah dihal, zmanjšanjem tveganja za ponovni zagon simptomov pri kroničnih bolnikih ter je brez kontraindikacij, stranskih učinkov in starostnih omejitev. Namenjen je širokemu spektru bolnikov, vključno z bolniki s KOPB, astmo, kroničnim kašljem, vnetji sinusov in respiratornimi alergijami. Solni inhalator SaltMed je varen za uporabo pri bolnikih s srčnim in ledvičnim popuščanjem ter ne součinkuje z drugimi zdravili. Uporaba solnega inhalatorja SaltMed je učinkovita pri odraslih in otrocih. 

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o stranskih učinkih kortikosteroidov na kožo.

Avtor prispevka je asist. Matej Žnidarič, dr. med.