Kaj je psoriaza (luskavica) in kako jo zdravimo?

Luskavica oziroma psoriaza je kronična ponavljajoča vnetna bolezen kože.

Je ena najpogostejših kožnih bolezni. Navadno se pojavlja postopno, bolnika pa lahko spremlja vse do konca življenj. Prizadene 1-2% prebivalcev Evrope in Severne Amerike. Podatki za Slovenijo so podobni. Zbolijo predvsem belci (predvsem prebivalci Ferskih otokov – 2,8%), redkeje črnci, Indijanci in Eskimi; sorazmerno pogosto so prizadeti tudi sorodniki bolnikov. Za osebe z luskavico je med drugimi značilno tudi to, da mnogo pogosteje zbolijo za kardiovaskularnimi bolezni, hipertenzijo, dislipidemijami, KVČB ipd. 

Etiologija

Po starosti bolnikov ob izbruhu bolezni razlikujemo dva tipa:

✔ zgodnja psoriaza (tip 1): začne se pred 40. letom starosti, družinska anamneza je pogosto pozitivna; zaznavna je povezanost s HLA-antigeni CW6, BW57 in DRB1 (DR7). 

✔ pozna psoriaza (tip2): pojavi se po 40. letu starosti, družinska anamneza je pogosto negativna, čeprav so kožne spremembe blažje, so pogosteje prizadeti sklepi in nohti. Zelo redka so prva znamenja bolezni v zgodnjem otroštvu ali visoki starosti. Spola sta številčno približno enako zastopana.

Danes velja, da je psoriaza poligenska, multifaktorsko povzročena bolezen. Dedna komponenta je dokaj očitna, saj je povezana s kromosomi 1q, 4q, 6p, 17q in drugimi. Verjetnost, da bodo otroci zboleli za psoriazo, je 10-20%, kadar ima bolezen eden od staršev, kadar jo imata oba, pa 60-70%. Možnost, da za psoriazo zbolita oba, je pri enojajčnih dvojčkih 90%, pri dvojajčnih pa 30%.

Patofiziologija

Za psoriazo je značilno, da je prehod celic iz bazalne v roženo plast (epidermal transit time) pospešen; od 28 dni pri zdravih ljudeh se pri psoriatikih skrajša na 4-7 dni. Število mitoz v epidermisu je pri psoriazi približno šestkrat večje; v keratinocitih je količina keratinov K5 in K14 ter K1 in K10 sorazmerno manjša, keratinov K6 in K16 (proliferacijskih keratinov) pa je več. Cikel celične delitve se skrajša od 457 na 37 ur. Posledica teh dogajanj je med drugim nepopolna poroženelost, ki se kaže na koži z luskami, v histopatoloških rezih pa kot parakeratoza.

Precej časa je veljalo, da je za nastanek psoriaze pomembna neskladnost v delovanju endokrinega sistema, predvsem osi hipofiza – nadledvična žleza.V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja mnenje, da so patološke spremembe epidermisa posledica aktiviranja imunološkega sistema na lokalni ravni. To potrjujejo številne laboratorijske in klinične raziskave. Kaže, da dogajanje sprožijo različni antigeni (streptokoki, virusni ali drugi), ki povzročijo, da postanejo Langerhansove ali druge posredniške celice (antigen presenting cells, APC) aktivne. Za aktivirane celice je med drugim značilno, da se na površini poveča število receptorskih molekul. Posredniške celice se nato v regionalnih bezgavkah povežejo z naivnimi (neopredeljenimi) limfociti T, jih antigensko usmerijo in sprožijo proliferacijo posameznih klonov že usmerjenih limfocitov. Proces antigenske usmeritve limfocitov je kompleksne narave. Na strani posredniških celic sodelujejo molekule MHC-I, MHC-II, različne adhezijske molekule, CD80, CD86, integrini in še druge. Na strani limfocitov sodelujejo receptorji celic T (TCR), molekule CD4, CD8, CD3, CD28 in druge. V procesu aktivacije sodelujejo različni citokini in druge molekule, npr. interlevkin 2 (IL-2), faktor tumorske nekroze α (TNFα), interferon γ (INFγ) ali faktor kolonizacije granulocitov in makrofagov (GM-CSF), ki regulirajo tudi mitotsko aktivnost in diferenciacijo v efektorske T-celice.

Za migracijo aktiviranih Th1 in Tc1 limfocitov v kožo so poleg različnih adhezijskih molekul pomembni tudi kožni antigeni (CLA). Ob stimulaciji z antigeni in posredovanju dendritičnih celic izločajo aktivirani limfociti IFNα, TNFγ, ICAM-1, ter se eksprimirajo CD40 in MHC II, kar povzroča hiperproliferacijo keratinocitov, ki izločajo tudi različne aktivne snovi, npr. IL-8 in faktor rasti endotelnih celic (VEGF).

Pri delu z bolniki poznamo različne sprožilne dejavnike, ki pri ljudeh z genetično dispozicijo sprožijo luskavico: akutne infekcije, izpostavljenost kemičnim agensom nekatera zdravila (beta-blokerji, litij, ACE-inhibitorji, NSAID klorokvin,..), alkoholizem, endokrine motnje, poklicno preobremenitev in razni psihični in drugi stresi. Možni sprožilci so tudi žariščne infekcije in streptokokni superantigeni. Tako se npr. psoriaza prvič pojavi ali pa poslabša po preboleli angini. Tudi možganska poškodba lahko deluje podobno. Značilno je, da se na mestu draženja kože ali blažje poškodbe pojavi nova  psoriatična vzbrst (izomorfni dražilni učinek, Köbnerjev fenomen). 

Mikromorfologija

Rožena plast je zadebeljena, v njej vidimo parakeratozo, včasih tudi Munrojeve mikroabscese. Zrnati sloj je zožen ali ga sploh ni. Pomembna simptoma sta prstasta akantoza in spongiformne pustule (Kogoj) v zgornjem delu epidermisa. Papile prekriva le nekaj plasti keratinocitov. V začetni fazi so prisotni nevtrofilci v epidermisu. V papilarni plasti dermisa so polimorfni infiltrati sestavljeni iz limfocitov, histiocitov ter posameznih polimorfonuklearjev. Kapilare v papilah so razširjene in vijugaste.

Splošni in dermatološki status

Pri vulgarni psoriazi navadno ni splošnih simptomov. Ob nenadnem širjenju, kot tudi med lokalno terapijo, je možno zmerno srbenje. Pri hudih oblikah psoriaze spremljajo srbenje tudi zvečana temperatura, mrzlica, splošna slabost, izgubljanje tekočine s posledično izsušenostjo in bolečine v sklepih. Lahko je omejena delovna zmožnost bolnika. Duševne reakcije so sorazmerno pogoste zaradi vidnih sprememb, dolgotrajnosti bolezni, spremljajočih dnevnih težav, zaradi terapije in spremenjenih odnosov v okolju, kjer bolnik živi in dela.

Značilne so ostro omejene bunčice (papule), pokrite z luskami, ki se rade združijo v večje rdeče plošče (plake). V določenih primerih se okoli prizadetih področij pojavi tudi bela koncentrična lisa, ki nastane zaradi vazokonstrikcije bližnjih žil (Woronoffov prstan).  Luske, ki pokrivajo psoriatične spremembe, so srebrnkaste in se rade odluščijo. Strugane s skalpelom ali mlete s prsti so podobne ostružkom stearinske sveče (fenomen sveče). Pri nadaljevanju struganja je luskastih plasti več, ko bi pričakovali. V primeru, da ostranimo vse površinske plasti prizadete kože, naletimo na zadnjo tanko, prosojno, vlažno plast, ki pokriva spodaj ležeče lezije (fenomen zadnje plasti oz. kože) .Na koncu se pokažejo še pikčaste krvavitve, fenomen krvave rose ali Auspitzov fenomen. Opisane spremembe uvrščamo med pomožne diagnostične simptome. Pomembno je, da so psoriatične vzbrsti ostro omejene od sosednje zdrave kože. 

Klinične oblike 

Psoriatrične vrzbrsti so različno velike. Kadar so papule velike kot zrno prosa, govorimo o psoriasis punctata, kadar so velike kot kaplje, pa o psoriasis guttata. Žarišča pri psoriasis nummularis so za kovanec velika ali nekaj večja. Spremembe pri vseh treh oblikah se pojavijo naglo, se bolj ali manj razširijo in so pogostejše pri mlajših bolnikih. Okrogla žarišča se počasi širijo v nepravilno oblikovane ploskve (psoriasis in placibus), ki so značilne za kronično psoriazo. Včasih srečamo bolnike, ki imajo psoriatrično spremenjeno vso kožo telesa (psoriasis erythrodermica). Koža je rdeča, topla, napeta in se drobno lušči.

Po več tednih ali mesecih lahko iz okroglih žarišč nastanejo obročasta (psoriasis annularis). Obročasta žarišča se lahko zlivajo, tako nastanejo girlandaste, kači podobne oblike (psoryasis gyrata, psoriasis serpiginosa). Včasih videz spominja na zemljevid (psoriasis geographica).

Prednostna (predilekcijska) mesta so pri psoriazi pogosto simetrična: komolci so npr. prizadeti pri 70% bolnikov, kolena pri 50%, lasišče pri 35% in področje križa pri 15%. Luskavica je na teh mestih posebno izrazita. Kadar so prizadeti pretežno pregibi velikih sklepov, govorimo o psoriasis inversa. Prsne bradavice niso nikoli prizadete. Klinični izgled je lahko odvisen od lokalizacije.

Psoriaza lasišča (psoriasis capilliti) je pogosta. Vidimo jo v več oblikah. Lasje pri psoriazi v začetku ne izpadajo, ker luskavica ne seže v lasne mešičke. 

Psoriazo v gubah (psoriasis intertriginosa) opazimo v področju spolovila, pod visečimi dojkami, v trebušnih gubah, pod pazduho. 

Pri psoriazi dlani in podplatov (psoriasis palmaris et plantaris) je koža rdeča, pokrita z debelimi luskami, pogoste so ragade. Psoriazo nohtov (psoriasis unguium) vidimo pri 10-30% vseh psoriatikov, značilne so pikčaste vdolbine. Zaradi subungvalne hiperkeratoze so nohti zadebeljeni, distalni rob nohta pa dvignjen (distalna oniholiza). Površina nohta je včasih motna, izgleda, kot da bi bila pokrita z oljem (oljni madež). Nohti so ob prostem robu krhki.

Poleg tega poznamo tudi psoriazo moškega spolovila (psoriasis penis), ki se najpogosteje kaže kot solitaren plak na samem glansu. V določenih redkejših primerih je lahko prizadeta tudi oralna sluznica. 

Klasifikacija glede na potek:

Po poteku bolezni razlikujemo 3 tipe:

✔ eksantemska (obsežna) psoriaza: Pogosta po preboleli angini ali infekciji zgornjih dihal. Drobne psoriatične spremembe nastanejo v nekaj dneh ali tednih povsod po telesu. Možno je spontano izboljšanje. 

✔ kronična stacionarna (stalna) psoriaza: Najpogostejša oblika. Značilna so večja žarišča in kroničen potek, predilekcijska mesta so pogosto prizadeta.

✔ eksudativna (vlažna) psoriaza: Oblika, pri kateri prevladuje eksudativno vnetje. Žarišča so živo rdeča, včasih skoraj vijolična. Ta oblika rada preide v najhujše oblike psoriaze, eritrodermično, pustulozno ali atropatsko.

Posebni tipi bolezni

Psoriasis erythrodermica

Lahko se razvije iz navadne, še pogosteje pa iz eksudativne oblike, lahko je posledica infekcije, preveč intenzivnega lokalnega zdravljenja, včasih pa nastane po obsevanju z naravnimi ali umetnimi UV žarki (Köbnerjev fenomen). Pri eritrodermiji je vsa koža rdeča (eritematozna) in infiltrirana. Površina se vedno lušči (pitiraziformno, psoriaziformno ali v zaplatah). Bolnik je pogosto subfebrilen, bezgavke so povečane in koža srbi.

Psoriasis pustulosa

Vidimo hude vnetne spremembe z močno eksudacijo. Značilne so papulopustule ali pustule. Pustule nastanejo zaradi migracije in zbiranja levkocitov v vrhnjici kože. Pri mikroskopskem pregledu kože opazimo značilno spongiformno pustulo, imenovano po slovenskem dermatologu Kogoju. Pustule in se pojavljajo najpogosteje distalno na zgornjih in spodnjih udih (psoriasis pustulosa palmoplantaris, tib Barber), lahko pa so generalizirane (psoriasis pustulosa generalisata, Zumbuschov tip). Koža je po odprtju pustul vlažna in erodirana. Recidivi so pogosti. Generalizirano obliko spremljajo splošna prizadetost, povečana temperatura, slabost, srbenje in drugo. Acrodermatitis continua suppurativa (Hallopeau) se prične na konicah prstov z eritemom, luskami in pustulami. Po mnenju mnogih je inačica pustulozne psoriaze.

Arthritis psoriatica (psoriasis arthropathica) 

Je vnetna bolezen s spremembami tudi na sklepih. Pojavi se pri 5-8% bolnikov s psoriazo, predvsem pri tistih s hujšimi tipi psoriaze, z daljšim trajanjem bolezni in povprečno starostjo 35-40 let. Zgodnje težave s sklepi imajo slabšo prognozo. Znana je povezava s HLA B27. Serološki testi, sicer značilni za revmatoidni artritis, so praviloma negativni. Spremenjeni so predvsem mali sklepi rok in stopal. Prizadeti so lahko tudi sakroiliakalni in cervikalni sklepi hrbtenice. 

Diagnoza luskavice

Zaenkrat ni značilnih laboratorijskih testov. Ugotavljamo jo po anamnezi, klinični sliki, patohistološkem izvidu, po poteku bolezni in drugih preiskavah. Težave povzročajo začetne spremembe in netipična lokalizacija.

Za samo potrditev diagnoze lahko uporabljamo »Psoriasis Area and Severity Index – PASI«, ki nam omogoča bolj natančno klinično oceno same bolezni. Pri tem točkujemo luščenje, eritematoznost in otrdelot 4 anatomskih regij: glava, roke, trup in noge. Maksimalno število točk je 72, kar označuje najhujšo obliko luskavice.

Diagnostične težave povzročajo numularni ekcemi, dermatomikoze in zgodnji stadij mycosis fungoides, pri palmoplantarni psoriazi tudi dermatomikoze, AKD in dedne palmoplantarne keratodermije. Pri prizadesti nohtov in inverznih tipih je treba izključiti glivične okužbe, na lasišču pa seboroične spremembe. Pri akutnih eksantemskih oblikah je treba upoštevati parapsoriazo, lihen ruber planus, pitriazis rozeo, dermatomikoze in sifilis. Psoriatično eritrodermijo je treba razlikovati od atopijskega dermatitisa, alergije na zdravila in generaliziranega alergičnega kontaktnega dermatitisa.

Zdravljenje luskavice

Luskavica je kožna bolezen, ki ima najbolj širok spekter glede možnosti zdravljenja. Odločitev glede izbora najprimernejšega načina zdravljenja je povezana z individualno obravnavo bolnika in je odvisna od klinične oblike bolezni, razširjenosti in lokacije kožnih sprememb, starosti in spola bolnika, pridruženih bolezni in učinka predhodnega zdravljenja. Ocena razmerja med učinkovitostjo zdravljenja in z njim povezanimi stranskimi učinki je osnovno merilo pri načrtovanju zdravljenja bolnikov z luskavico.

Sodoben pristop k zdravljenju bolnikov z luskavico temelji na izbiri zdravljenja, ki zagotavlja hitro in učinkovito začetno izboljšanje klinične slike ob najmanjših možnih stranskih učinkih. Sledi vzdrževalno zdravljenje, s katerim ohranjamo doseženo in preprečujemo poslabšanje bolezenskega stanja. 

Oblike zdravljenja

Najučinkovitejše zdravljenje luskavice je načrtovano zdravljenje, pri katerem upoštevamo osnovne smernice stopenjske, kombinirane in izmenične oblike zdravljenja:

Stopenjska oblika zdravljenja

Zdravljenje se prične z zdravili, ki hitro privedejo do izboljšanja bolezenskih znakov, nato pa je možno nadaljevanje zdravljenja z zdravili, ki imajo manj stranskih učinkov in se lahko uporabljajo dalj čas kot vzdrževalna terapija.

Kombinirana oblika zdravljenja

Zdravljenje se prične z dvema ali več zdravili. Prednost te oblike zdravljenja je v tem, da omogoča uporabo nižjih odmerkov posameznih zdravil, predvsem tistih, ki imajo stranske učinke, ob enakem zdravilnem učinku. Doseženo izboljšanje kožnega stanja se lahko vzdržuje z enim izmed zdravil, ki je bilo predhodno uporabljeno za kombinirano zdravljenje.

Izmenična oblika zdravljenja

Zanj je značilna pravočasna zamenjava zdravila, da bi se izognili stranskim učinkom zaradi kumulativnega odmerka posameznega zdravila. Po določenem časovnem intervalu moramo zdravljenje z nekaterimi zdravili prekiniti in ga nadaljevati na ustrezen način.

Bolnike z lažjimi oblikami luskavice praviloma zdravimo le z lokalno terapijo, saj je v večini primerov koža prizadeta le v 10%. Takih bolnikov je največ (75%).  Pri bolnikih s težjimi oblikami bolezni pa uporabljamo sistemsko zdravljenje, pogosto v kombinaciji z lokalno terapijo. 

Lokalno zdravljenje

Salicilna kislina 

Uporabljamo jo predvsem kot keratolitik, za odstranjevanje lusk ali kot dodatek drugim antipsoriatikom, ker poveča njihovo delovanje globlje v koži. Pri spremembah na trupu in udih predpisujemo 3-6% salicilno kislino v različnih podlagah, pri spremembah na lasišču 5-10% v enakih delih ricinovega in olivnega olja, pri spremembah na dlaneh in stopalih pa 10-20% v vazelinu. Salicilne kisline praviloma ne uporabljamo pri otrocih zaradi možne večje resorpcije.

Cignolin (ditranol, antralin) 

Deluje lokalno citostatično in se pripravlja kot 0,1-4% v cinkovi plasti z dodatkom 3% salicilne kisline. Pri nas ni registriran, ker obarva kožo in perilo ter lahko povzroči dermatitis. Predpišemo ga pri kroničnih oblikah vulgarne psoriaze.

Katrani

Delujejo protivnetno in keratoplastično. Pri zdravljenju psoriaze navadno uporabljamo 5-10% pix lithanthracis (premogov katran). Čistih karanov redko uporabljamo zaradi možnega karcinogenega učinka. Previdnost je potrebna, če jih uporabljamo hkrati z obsevanjem z UVB žarki. Znane so kombinacije katrana s kortikosteroidi in salicilno kislino.

Kortikosteroidi (KS) 

V obliki losjonih, kremah in mazilih zdravimo predvsem žarišča, ki se že odluščena, vendar le krajši čas. Pri dolgotrajnejši uporabi na večjih površinah kože lahko povzročajo trajne poškodbe: koža postane tanka, skozi njo prosevajo krvni žile, na njej raste več dlak kot navadno. Nevarnost je večja, če rabimo fluorirane KS ali nepropustni zavoj (folijo): Kadas s KS zdravimo večje površine kože, lahko delujejo tudi sistemsko. Lokalno zdravljenje v otroški dobi zahteva posebno pozornost.

Kalcipotriol 

Je sorazmerno novo zdravilo, ki je analog vitamina D3. Deluje protivnetno, antiproliferativno in vpliva na diferenciranje keratinocitov. V prodaji je krema z 0,005% kalcipotriola. Zdravimo 6-8 tednov, predvsem kronična žarišča na trupu in udih. Dobri rezultati zdravljenja so tudi pri otrocih. Ni primeren za uporabo na koži obraza, ker lahko draži. Novejša izpeljanka je kalcitriol krema, v koncentraciji 3mg/g 1 do 2-krat dnevno, ne draži kože, lahko se kombinira s fototerapijo. Ko dosežemo izboljšanje, nadaljujemo zdravljenje z nevtralnimi mazili (hladilna mazila) ter UV obsevanjem. Kopeli s tekočimi mili ali šamponi lahko z dodatkom olivnega olja tudi koristijo. 

Sistemsko zdravljenje

Kortikosteroidi

Psoriaze praviloma ne zdravimo sistemsko s kortikosteroidi, ker hromijo nadledvično žlezo. Bolezen se namreč po prekinitvi take terapije poslabša. KS pri priporočamo le pri hudih oblikah artropatične psoriaze, pri eritrodermijah in hudi pustulozni psoriazi.

Retinoidi

Od retinoidov uporabljamo acitretin , ki zavira pospešeno proliferacijo keratinocitov. Deluje tudi protivnetno, zmanjšuje število polimorfonuklearnih levkocitov in ima še druge učinke. Acitretin svetujemo pri hudih, razširjeni oblikah psoriaze, pri eritrodermični, pustulozni in atropatski obliki. Redno nadzorujemo transaminaze, holesterol, krvni sladkor, trigliceride (na 4-6 tednov), zmerno povečane količine se navadno normalizirajo po zaključku zdravljenja.

Kontraindikacije so bolezni jeter, povečane količine lipidov v krvi, zlasti holesterola, in nosečnost zaradi teratogenosti. Pri ženskah v rodni dobi ga smemo uporabiti le, kadar je možna zanesljiva zaščita pred zanositvijo, ki jo uvedemo mesec dni pred zdravljenjem. Bolnica ne bi smela zanositi še dve leti po zaključku zdravljenja.

Citostatiki

Uporaba citostatikov zahteva previdnost in izkušnje. Uporaben je antimetabolit metrotreksat, ki inhibira sintezo DNA v S-fazi. Indiciran je pri hujših oblikah psoriaze. Kontraindikacije so bolezni jeter in krvotvornih organov. Potrebne so redne laboratorijske kontrole delovanja jeter in periferne krvi, predvsem trombocitov.

Ciklosporin

Dajemo ga 4-6 tednov, 3-5 mg/kg telesne teže. Stranski učinki so predvsem povečanje krvnega pritiska, okvara ledvic, hipertrofija dlesni, včasih tudi prebavne motnje, glavoboli. Krvni pritisk in delovanje ledvic nadzorujemo še nekaj tednov po končanem zdravljenju. Na tržišču so tudi nova imunosupresivna zdravila (npr. takrolimus in askomicin). Pri njihovi uporabi se svetuje previdnost.

Fotokemoterapija

Fotokemoterapija je metoda, pri kateri uporabljamo umetno UV sevanje z valovno dolžini približno 365 nm hkrati s sredstvom za fotosenzibilizacijo. Psoraleni so fotoaktivni furokumarini, ki jih uporabljamo hkrati z UVA sevanjem. Metodo imenujemo PUVA (psoralen + UVA). Najpogosteje rabimo fotosenzibilator 8-metoksipsoralen (8-MOP) v odmerku 0,6 mg/kg telesne teže. Najvišjo koncetracijo v krvi dosežemo približno 2 uri po zaužitju, kar je najprimernejši čas za izpostavljanje UVA sevanju. Prednost PUVA metode je, da se izognemo sevanju z UV žarki valovnih dolžin 325 nm, ki so potencialno karcinogene za kožo. Neugodna stran je,d a 8-MOP ostane v krvi še več ur po terapiji, zato se mora bolnik izogibati sonca še vsaj 8 ur in nositi temna zaščitna očala. Omenjeni neugodnosti se lahko izognemo, če nanesemo 8-MOP neposredno na kožo, npr. s kopeljo. Kontraindikacije so bolezni jeter, ledvic in hujše splošne bolezni.

Druga metoda te vrste je SUP (selektivna UV-fototerapija), pri kateri uporabljamo UVB sevanje s krajšo valovno dolžino (310-325 nm) brez sredstev za fotosenzibilizacijo. Možni so drugi načini fototerapije, npr. povezava opisanih metod z retinoidi.

Biološka zdravila

Predvidena so za zdravljenje težjih oblik luskavice, pri katerih so izčrpane vse druge terapevtske možnosti. Njihovo delovanje je specifično, usmerjeno proti imunskim mehanizmom, ki povzročajo nastanek in vzdrževanje kožnih sprememb pri luskavici. Gre za monoklonska protitelesa (IgG1) pridobljena z rekombinantno DNA tehnologijo, ki blokirajo aktivna mesta na tarčnem antigenu in onemogočajo njegovo biološko funkcijo. Teh zdravil je več. Pri nas so v uporabi zaviralci TNFα: infliximab, dalimumab in eteranecept ter zaviralec interlevkinov IL 12/23 ustekinumab.

Številne raziskave kažejo, da je uporaba omenjenih zdravil dokaj varna v primerjavi s konvencionalnimi zdravili. Aplikacija je enostavna in se lahko uporablja dalj časa brez resnejših stranskih učinkov.

Balneofizioterapija

Pomembno mesto v zdravljenju psoriaze imajo naravna zdravilišča, predvsem s termomineralnimi vodami. Učinki takšnega zdravljenja so dobri in dokaj trajni. Koristijo termomineralna voda, klima, psihična sprostitev, menjava okolja, spremenjen način prehrane, program strokovno izbranih telesnih dejavnosti, različni postopki fizikalne terapije itd. Med taka zdravilišča sodijo pri nas Terme Olimia Podčetrtek in Moravske toplice.

Heliotalasoterapija

Priporoča se tudi zmerno sončenje in kopanje v morju . UV žarki zavirajo sintezo DNA v jedrih keratinocitov in s tem njihovo pospešeno delitev. Razširjena je tudi uporaba umetnih virov UV sevanja.

Alternativna medicina

Psoriaza je še vedno bolezen, za katero ni vzorčnega zdravila. Številni bolniki zato iščejo alternativne možnosti zdravljenja in od tega pričakujejo boljše uspehe. Metode so po mnenju bolnikov včasih uspešne, vendar to ni znanstveno dokazano.

Naravne metode za lajšanje simptomov luskavice

Na srečo so na voljo inovativni izdelki, kot sta EVOLSIN® Balzam in EVOLSIN® Šampon, ki obetajo olajšanje. EVOLSIN® Balzam za luskavico je medicinski pripomoček, zasnovan za celostno regeneracijo kože, ki je prizadeta z luskavico. Ta balzam ne samo da zmanjšuje srbenje in pomirja kožo, temveč tudi vlaži suho, razdraženo in luskasto kožo brez uporabe kortikosteroidov in antibiotikov, kar omogoča njegovo dolgotrajno uporabo. Delovanje balzama temelji na postopnem sproščanju kisika, ki ustvarja optimalne pogoje za celjenje kože. Poleg balzama je na voljo tudi EVOLSIN® Šampon, prav tako namenjen lajšanju simptomov luskavice in dermatitisa na koži ter lasišču. Podobno kot balzam, šampon zagotavlja olajšanje od srbenja, pomirja in vlaži kožo ter spodbuja njen dolgotrajen proces celjenja. Oba izdelka sta proizvedena v EU po najvišjih standardih kakovosti in varnosti, kar zagotavlja njuno učinkovitost in varnost pri uporabi. Z redno uporabo teh medicinskih pripomočkov lahko posamezniki, ki trpijo za luskavico, doživijo občutno izboljšanje stanja svoje kože.

Pregled zdravljenja

Oblika bolezni	Možnosti terapije
blaga (koža prizadeta v manj kot 10%)	začetek: topikalna kortikosteroidna mazila nadaljevanje: analogi vitamina D alternativa: kombinacija betametazona, kalcipotriola, ditranola ipd.
zmerna (koža prizadeta v več kot 10%)	kot blaga + UVB, PUVA alternativa: sistemska terapija
hujša (koža prizadeta v več kot 15%)	sistemska terapija; lahko dodatek topikalne
zelo huda (eritroderma)	kombinirana sistemska terapija; lahko dodatek topikalne
pustularna (lokalizirana oz. zmerna)	UVB + acitrecin, metrotreksat, biološka zdravila lokalna PUVA terapija za dlani in podplati
pustularna (generalizirana – von Zumbuschi)	sistemska terapija s ciklosporinom, metroteksatom oz. TNF-α antagonisti
psoriatični artritis	blaga oblika: NSAID, sulfasalazin; v primeru aktivne bolezni zgodnji začetek z metrotreksatom oz. TNF-α antagonisti hujša oblika brez prizadetosti kože: metroteksat ali TNF-α antagonisti hujša oblika s prizadeto kožo: TNF-α antagonisti

Prognoza

Vsak bolnik mora svojo bolezen poznati, njegova okolica mora vedeti, da psoriaza ni nalezljiva . Včasih bolnika diagnoza hudo potre, krizo mu bodo pomagali prebroditi pogovor, psihoterapija ali blago pomirjevalo. Koristi lahko sprememba delovnega okolja. Vsako kronično vnetje kjerkoli v organizmu neugodno vpliva na potek bolezni. Zmerna shujševalna dieta lahko koristi debelim bolnikom. Pomembno je, da bolnike, ki se nagibajo k alkoholizmu, poučimo, da alkohol negativno vpliva na ves organizem, predvsem pa poslabša psoriazo. 

Prognoza bolezni je seveda izredno raznolika. Odvisna je od mnogih faktorjev: starost, lokalizacija, načini zdravljenja. Včasih ostanejo individualne lezije mnoga leta, v določenih drugih primerih pa na mestu starih lezij nastanejo nove. Pri nekaterih lahko nastopi celo večletno zatišje, vendar hkrati poznamo tudi primere, pri katerih se bolezen progresivno slabša.