Fibromialgija - nepojasnjena bolečina v mišicah in sklepih

Sindrom fibromialgije sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma.

Fibromialgija je opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna prisotnost nepojasnjene, široko razširjene bolečine ali zbadanja. Bolečina se pogosto začne pojavljati najprej na vratu ali ramenih, kasneje postane bolj splošna. Prisotni so tudi nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost ter spanec, ki ne odpočije. Bolniki navadno povedo, da jih vse boli in težko omejijo boleče mesto.

Večina posameznikov s fibromialgijo občuti bolečino v številnih mišicah. Občutek je tak, kot bi jim nekdo mišice natezal ali kot bi bile mišice preutrujene. Včasih je mišična bolečina pekoča in jo primerjajo s tisto pri gripoznem obolenju.

Fibromialgija je poleg osteoartritisa drugo najbolj pogosto mišično-skeletno stanje. Pogosto se ga zamenjuje z artritisom, a fibromialgija ni progresivna bolezen, niti ne vpliva niti ne poškoduje sklepov tako kot artritis. Je pa klasificirana kot revmatično obolenje.

Slika 1: Lokalizacija bolečine pri fibromialgiji

Pogostost fibromialgije

Fibromialgija prizadene približno 2 % prebivalstva v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike, njena pogostost v Sloveniji ni znana, je pa bolezen pri nas verjetn nekoliko redkejša. Od 75 % do 90 % ljudi, ki zbolijo za fibromialgijo, so ženske med 20. do 50. letom starosti.

Kaj so vzroki za pojav fibromialgije?

Dejavniki, ki lahko sprožijo fibromialgijo so čezmeren telesni napor, okužbe (borelioza, okužba z virusom herpesa, rdečk, hepatitisom C ali virusom HIV), dolgotrajen prekomeren hrup v nočnem času, kjer oseba biva, in dolgotrajen psihični stres. K nastanku težav lahko prispevajo nihajne poškodbe vratu in zgornjega dela prsnega koša. Tudi osebe s prekomerno gibljivostjo lahko razvijejo ta sindrom zaradi ohlapnosti vezivnega tkiva. Vzrok za začetek bolezni pogosto pripisujejo tudi hormonskim dejavnikom, saj pogosto obolijo ženske v menopavzi, in kemičnim spremembam v delovanju možganov, kjer gre za znižanje nivoja serotonina. Bolezen se lahko pojavi tudi po kirurških posegih, transfuzijah, imunizaciji, nosečnosti in izpostavljenosti kemičnim agensom. Dosedanje raziskave so pokazale, da so simptomi fibromialgije povezani z nepravilnostmi procesiranja čutilnih zaznav v osrednjem živčevju in tudi z biokemičnimi spremembami in prekrvavitvijo mišičnega tkiva.

Simptomi in znaki fibromialgije

1. Bolečina

Bolnik občuti razširjeno bolečino v mišicah in vezeh celotnega telesa, lahko pa ga boli sprva le en predel telesa, npr. vrat ali rame. Kasneje se bolečina razširi tudi na druge predele. Bolečino opisujejo zelo različno. Lahko je žgoča, pekoča, trgajoča ali pa navajajo okorelost. Jakost bolečine se čez dan spreminja in je odvisna tudi od dejavnosti posameznika, vremena, spanca in stresa. Bolečino določene jakosti občuti večina ljudi s to boleznijo ves čas, pri nekaterih je zelo močna.

2. Utrujenost in moten spanec

Skoraj vsi ljudje s fibromialgijo so zmerno do močno utrujeni in slabše telesno zmogljivi. Težave z utrujenostjo so včasih celo večje kot z bolečino. Pri osebah s kroničnim sindromom utrujenosti je diagnoza te bolezni zanesljiva, če nepojasnjena utrujenost traja vsaj 6 mesecev, bolnik pa ima še vsaj 4 od 8 spremljajočih simptomov: oteženo zmožnost jasnega razmišljanja, vneto žrelo, na otip boleče bezgavke, pekoče mišice in sklepe, glavobol, moten spanec, občutek šibkosti, ki traja več kot 24 ur po telesni obremenitvi. Večina ljudi s fibromialgijo ima moten spanec. Čeprav zaspijo brez težav, je spanec plitek, ponoči se pogosto prebujajo. Moten spanec nedvomno poslabša simptome fibromialgije. Zjutraj se bolnik zbudi utrujen, telesno je manj zmogljiv ali celo izčrpan. Stopnja utrujenosti pa ni vsak dan enaka.

3. Simptomi živčnega sistema

Razpoloženje posameznikov s fibromialgijo se spremeni. Počutijo se žalostno, so potrti, zaskrbljeni in tesnobni; vendar jih je le okrog 30 odstotkov resnično depresivnih. Pogosto se težko osredotočijo že na zelo enostavna miselna opravila, vendar se te težave s trajanjem bolezni praviloma ne poglabljajo, lahko tudi izzvenijo. Fibromialgija ni življenjsko nevarna bolezen, toda podatki kažejo, da je število smrtnih žrtev pri samomorih in nenamernih poškodbah večje pri ljudeh, ki imajo fibromialgijo, kot pri ljudeh, ki je nimajo. Nedavna študija je pokazala, da je pri ljudeh s fibromialgijo tveganje za samomor lahko tudi desetkrat večje kot pri splošni populaciji. To je verjetno zato, ker za fibromialgijo ni zdravila, obvladovanje bolečine je slabše in bolezen še ni čisto razjasnjena. Posledično se lahko bolniki soočajo z nižjo kakovostjo življenja, kar vpliva na njihovo psihično in fizično zdravje.

4. Drugi simptomi

Prisotni so lahko še naslednji simptomi: glavoboli, spominske motnje, motnje koncentracije, težave s pogostim odvajanjem seča, vzdraženostjo trebušnih organov (bolečine v trebuhu, driske in zaprtje), občutljivost na mraz, nemirne noge, boleče menstruacije, težave s spremenjeno občutljivostjo v rokah in nogah, vrtoglavica, suhost oči in ust ter bolečine v obeh čeljustnih sklepih, ki izvirajo iz okolnih mišic in ne iz samega sklepa. Včasih občuti bolnik v rokah, dlaneh, nogah in na obrazu tudi mravljinčenje in omrtvičenost. Občutljivi so tudi na kemikalije, vonjave, glasne zvoke in svetlobo.

Slika 2: Simptomi fibromialgije

Kako dokažemo fibromialgijo?

American College of Rheumatology je postavil tri specifične kriterije za diagnostiko fibromialgije:

1. Bolečina in simptomi, ki jih je pacient doživel v preteklem tednu, se širijo po celotnem telesu, pacient se bori z utrujenostjo, zbudi se utrujen in nespočit, doživlja kognitivne težave, ima prisotne druge splošne fizične simptome.
2. Simptomi več kot 3 mesece ohranjajo enako raven intenzivnosti.
3. Pacient nima drugih zdravstvenih težav oz. problemov, ki bi lahko pojasnili bolečino.

Zdravnik potrdi diagnozo ob navedbi razširjene mišične bolečine in z najdbo večine (vsaj 11 od 18) na pritisk bolečih mest, kot prikazuje slika 3.

Slika 3: Bolečinske točke pri fibromialgiji

Diagnoza bolezni je torej mogoča le z natančnim kliničnim pregledom in je ne omogočajo nobene laboratorijske preiskave. Ne pomaga niti rentgensko slikanje ali mikroskopski pregled odvzetega koščka mišice, saj se je izkazalo, da so izvidi vseh teh preiskav v mejah normale.

Zdravljenje

Fibromialgija ni ozdravljiva bolezen. Cilj zdravljenja je predvsem zmanjšati bolečino ter izboljšati bolnikovo počutje ter ga čim bolj usposobiti za normalno življenje. Zdravljenje zahteva timski pristop. Sodelovati bi morali izbrani osebni zdravnik, revmatolog, nevrolog, fiziater, psihiater ali psiholog in po potrebi še drugi strokovnjaki.

Zdravljenje osebe s sindromom fibromialgije zajema:

1. Protibolečinska zdravila, uspavala, antidepresive

Pri redkih posameznikih s fibromialgijo lahko bolečino zmanjšajo nesteroidni antirevmatiki (ibuprofen, naproksen) in protibolečinska zdravila (paracetamol ali tramadol). Bolečino lahko zmanjšajo in hkrati izboljšajo spanje tudi antidepresivi (triciklični antidepresivi ali zaviralci ponovnega prevzema serotonina) ali benzodiazepini. Če je posameznik depresiven, mu zdravnik predpiše večji odmerek antidepresiva. Uporabljajo se lahko tudi zdravila, ki sproščajo mišično napetost (mišični relaksanti). Posamezne zelo boleče točke lahko zdravnik omrtvi z lokalno injekcijo protibolečinskega zdravila ksilokaina.

2. Vaje za krepitev mišične moči in zvečanje zmogljivosti srčno-žilnega sistema.
3. Postopke sproščanja mišične napetosti in preplašenosti ter poučitev o naravi bolezni ter o tem, kako se lahko bolnik izogne poslabšanju bolezni.

Kaj lahko storite sami?

Pomembna sestavina protibolečinskega zdravljenja so redne zmerne telesne gibalne vaje in raztezne vaje, ki vzdržujejo mišično moč in zmanjšajo okorelost. Gibalne vaje tudi zvečajo zmogljivost srčno-žilnega sistema in zmanjšajo bolečino. Telesna vadba naj bo sprva zmerna. Priporočljivo je plavanje, kolesarjenje in sprehodi. Na začetku je priporočena kratkotrajna vadba (trikrat po pet minut) vsak drugi dan, postopno pa se naj podaljšuje čas (vsak dan 30 minut) in intenzivnost telesne vadbe. Pred gibalnimi vajami in po njih je potrebno izvajati raztezne vaje.

Posameznik se lahko z bolečino, ki mu jo povzroča fibromialgija, spopade tudi s tehniko sproščanja mišic, meditacijo, jogo, dihalnimi vajami, spremembo življenjskega sloga ter smiselno porazdelitvijo dela.

Poskrbeti je treba tudi za uravnoteženo prehrano. Priporočeno je uživanje polnovrednih živil, čim več zelenolistnate zelenjave. Uživanje večje količine mlečnih izdelkov ni priporočljivo. Ne samo, da vsebujejo veliko maščob, temveč tudi velike količine kalcija, kar bo telo morda težko prebavilo. Če zaužijemo preveč kalcija, ga telo ne bo več uporabljajo za izgradnjo kosti, temveč se bo nabiral na napačnih mestih, povzročal vnetja in pripomogel k slabši gibljivosti. Druga hrana, ki se ne priporoča, je zelenjava iz družine razhudnikovk (krompir, paradižnik, paprika in jajčevci). Tukaj si lahko preberete več o hrani, ki ni priporočljiva za bolnike s fibromialgijo.