Diabetično stopalo - nočna mora sladkornega bolnika
Diabetično stopalo je pojem, ki opisuje skupek sprememb, ki nastanejo na stopalu sladkornih bolnikov kot posledica zapletov dolgotrajne sladkorne bolezni.
Velikokrat k razvoju diabetičnega stopala prispevajo poškodbe, okužbe ter slaba zdravstvena vzgoja skupaj s sladkorno boleznijo. Poškodbe so najbolj izrazite na predelu živcev in arterij, kar predstavlja velik del težav. Diabetično stopalo lahko zaradi neobčutljivosti živcev in neprimerne prehranjenosti tkiva vodi v odmrtje, kar se zrcali v mnogih amputacijah, ki so pri sladkornih bolnih do kar 15x bolj pogoste kot pri posameznikih brez sladkorne bolezni. Zaradi vse večjega staranja prebivalstva ter hitrega, nezdravega načina življenja mladih je porast sladkorne bolezni zelo pereč, prav tako pa z njo narašča tudi število zapletov, sploh diabetično stopalo.
Sladkorna bolezen in zapleti
Sladkorna bolezen je bolezen, ki vključuje težave s hormonom, imenovanim inzulin. Ta skrbi za raven glukoze, sladkorja, ki našemu telesu zagotavlja energijo. Če inzulina primanjkuje, je glukoze preveč, ta pa ob dolgotrajnih visokih koncentracijah lahko povzroča nemalo težav. Ključnega pomena je, da bolniki s sladkorno boleznijo obvladujejo svojo bolezen, da ostanejo zdravi, saj zdravila za bolezen ne poznamo.
Slika 1: Sladkorna bolezen je ena izmed bolezni, ki je v zadnjih letih dosegla res rekordne številke
Poznamo več tipov sladkorne bolezni, glede na zaplete sta najbolj zaskrbljujoča tip 1 in 2. Pri prvi obliki gre za avtoimuno bolezen, ko telo napade lastne celice v trebušni slinavki in s tem uniči celice, ki izločajo inzulin. Pri drugi obliki gre za pridobljeno obliko, ki se pojavi s starostjo, debelostjo in nezdravim načinom življenja. Ravno zato jo lahko zelo dobro preprečujemo, saj s spremembo življenjskega sloga lahko bolezen zelo omilimo.
Visoka raven sladkorja v krvi poleg poškodb živcev in arterij povzroča tudi poškodbe ledvic, srca, možganov in oči. Glede na tip diabetesa govorimo o večjih pogostosti določenih simptomov, obema pa sta skupni diabetična polinevropatijo in angiopatija, ki vodita v razvoj diabetičnega stopala.
Diabetično stopalo
Kot že omenjeno, največji problem predstavljata poškodbi živcev in arterij, ki privedeta do manjšega čutenja, sploh na področju nog oziroma stopal. Zaradi prizadetosti manjših živcev pride do manjše sposobnosti dojemanja dotika in temperature, lahko tudi bolečine. Gre za to, da bolniki možnih poškodb sploh ne zaznajo. Po drugi strani zaradi poškodb arterij na poškodovano mesto ne pride dovolj krvi z vsemi faktorji, ki bi rano prepoznali in jo zacelili. Tako govorimo o kroničnih ranah, ki se nikakor ne morejo zaceliti. Te male ranice so lahko izredno nevarne, sploh ker lahko vodijo v še dodatne zaplete, najhujši med njimi je gangrena.
Simptomi in zapleti diabetičnega stopala
Diabetično stopalo je včasih težko prepoznati hitro, saj so spremembe dokaj splošne. Pride do sprememb v barvi in temperaturi kože, lahko pride do otekanja gležnjev, vraščanja nohtov in majhnih ranic, ki se slabo celijo (imenovane ulkus).
Razjeda ali ulkus je rana, ki se celi zelo počasi oziroma se sploh ne. Lahko je posledica mehanske poškodbe (ureznine, tiščanja čevljev), pritiska poroženele kože na mehki del tkiva pod njo, opekline ali poškodbe s kemikalijami (sploh s sredstvi proti glivičnim okužbam ali kurjim očesom). Običajno nastanejo na robovih stopala ali prstih, kjer koža rada poči. Na te moramo biti najbolj pozorni, saj lahko vodijo v gangreno.
Gangrena ali odmrtje tkiva je eden izmed najhujših zapletov diabetičnega stopala, saj pomeni predvsem odmrtje prstov na nogah, v skrajnem primeru pa vodijo v amputacijo, torej izgubo okončine oziroma dela okončine. Nastane predvsem zaradi ishemičnega tkiva, kar pomeni, da naša stopala pridobivajo premalo hranil in kisika, kar pa pomeni, da naše občutljive celice odmrejo.
Slika 2: Razvoj diabetičnega stopala in napredovanje v stanje odmrlega tkiva, gangreno, ki v najhujšem primeru pomeni amputacijo
Dejavniki tveganja za nastanek diabetičnega stopala
Diabetično stopalo je stanje, ki ga povzroča nezdravljena in dolgotrajna sladkorna bolezen tipa 1 in 2. Večina dejavnikov tveganja izhaja ravno iz zapletov sladkorne bolezni, lahko pride do že večkrat omenjenih poškodb živcev, arterij, pa tudi ledvic. Veliko k nastanku diabetičnega stopala lahko prispeva nekontrolirana raven sladkorja v krvi, ki kljub vse boljšemu izobraževanju bolnikov o njihovi bolezni, ostaja ogromen problem. Poleg vseh teh veliko vlogo igrajo tudi Charcotov sklep, predhodna nagnjenost k nastajanju ulkusov, moški spol, kajenje, visok krvni tlak in debelost.
Slika 3: Charcotovo stopalo, ki je edem izmed pomembnih dejavnikov za nastanek diabetičnega stopala
Preventiva pred nastankom diabetičnega stopala
Pri preprečevanju diabetičnega stopala lahko ogromno naredimo sami. Prvi in najpomembnejši nasvet je vsakodnevno pregledovanje stopal. Te naj bolnikom redno pregleduje tudi strokovno usposobljen zdravstveni delavec (podiater). Poleg tega je izredno pomemben tudi stalno uravnavan krvni sladkor, normalna telesna masa ter zdrava, uravnotežena in dietna prehrana.
Bistveno je opustiti razvade kot so kajenje in prekomerno pitje alkohola, posebno pozornost pa je res potrebno nameniti vsakodnevni negi stopal. Vsak dan je priporočljivo noge umivati s toplo vodo in jih nato skrbno osušiti, sploh predele med prsti, da se izognemo možnih glivičnim okužbam. Za segrevanje naj se ne uporablja grelcev, saj lahko hitro povzročijo opekline, prav tako naj se izogiba bosi hoji, uporabi ostrih britvic, pri striženju nohtov pa naj bodo ti pristriženi naravnost. Veliko lahko naredimo tudi z mazanjem nog z vlažilno kremo, saj tako preprečimo razpoke in s tem nove rane.
Tudi obutev je zelo pomembna, nogavice naj bodo brez elastike in šivov, ne pretesne, ne preohlapne in dnevno sveže. Čevlji naj bodo prav tako primerno veliki, zračni, brez notranjih šivov in visokih pet, najbolje usnjeni in seveda primerno veliki. Pomembno je, da jih preden jih obujemo vedno pregledamo, če se kje nahajajo manjši kamenčki, ostri predmeti in razni drugi trdi deli, ki bi lahko povzročali poškodbe.
Preko vseh teh ukrepov se možnost pojava diabetičnega stopala zelo zmanjša, obenem pa bi se že možne manjše poškodbe lahko zacelile hitreje in bolje.
Zdravljenje diabetičnega stopala
Pravočasno in pravilno zdravljenje diabetesa, preventiva in pravilen pristop pri nastopu opozorilnih znakov lahko ogromno pripomorejo k uspešnejšemu zdravljenju tako sladkorne bolezni kot tudi diabetičnega stopala. Zdravljenje mora biti že od začetka primerno nadzorovano s strani zdravnika, veliko vlogo pa ima v tem primeru tudi sam bolnik, saj je aktivno sodelovanju ključnega pomena.
Gre za to, da je samo preprečevanje in izboljševanje stanja ob bolezni naloga vsakega posameznika in je odvisno predvsem od razumevanja situacije. Bolnik mora biti ustrezno seznanjen s tveganjem in možnimi posledicami, ki se jim s spremembo in disciplino lahko izogne. Seveda je veliko odvisno tudi od osebnega zdravnika in celotne zdravstvene ekipe, a bolnik si mora znati uravnavati krvni sladkor, spremljati mora povišan krvni pritisk in povečane vrednosti maščob v krvi. Vsi ti dejavniki pomagajo pri zdravljenju.
Ker pa se diabetično stopalo vseeno težko zdravi naravno, je pri zdravljenju zelo pomembno, da odstranimo odmrlo tkivo. Tako omogočimo poškodovanemu delu boljšo možnost celjenja, obenem pa zmanjšamo pritisk na rano ter preprečimo možne okužbe. Obenem je za preprečevanje okužb diabetičnega stopala izredno pomembno prevezovanje rane, ob možnih okužbah se poslužimo tudi zdravljenja z antibiotiki.
Da se izognemo nadaljnjim komplikacijam se poslužimo razbremenitev stopala, predvsem z uporabo invalidskega vozička, terapevtskih čevljev, bergel ali celo opornice za hojo. Preko teh se pritisk na stopalo prerazporedi in tako deluje blagodejno na prizadete predele. Kot del uspešnega zdravljenja se je izkazala tudi angioplastika oziroma tehnika vzpostavljanja boljše prekrvavljenosti, ki jo opravijo kot operacijski poseg.
V skrajnem primeru lahko pride tudi do amputacije, ob gangreni tkiva. Kljub temu da je to zelo invazivna metoda, je zelo pomembna, saj preko odstranjenega odmrlega tkiva onemogočimo širjenje gangrene dalje na okoliška tkiva.
Naravna rešitev za hitrejše zdravljenje ran
Mazilo za celjenje ran Bioapifit je medicinski pripomoček, namenjen odraslim za blaženje simptomov preležanin, venskih razjed, diabetičnih razjed na stopalu, kirurških ran, onkoloških ran in površinskih ran ter opeklin.
Mazilo Bioapifit pospeši proces celjenja rane in preprečuje okužbo prizadetega tkiva preko preprečevanja rasti in razmnoževanja patogenih mikroorganizmov, absorpcije izcedka iz rane, pospeševanja krčenja in ustvarjanja zaščitne plasti na rani, ki vse temeljijo na sestavinah rastlinskega in čebeljega izvora. Tukaj lahko izveste več o naravnem mazilu za hitrejše celjenje ran Bioapifit.
Slika 4: Mazilo za hitrejše celjenje ran Bioapifit
V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o različnih vrstah demence.
Avtor članka je Eva Osolin, študentka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.