Kako hitro napreduje demenca in katere vrste demence poznamo?

Demenca je bolezen možganov, ki nastane zaradi kroničnega propadanja možganskih celic.

Demenca se posledično kaže kot izrazitejše zmanjšanje kognitivnih funkcij osebe, med katere spadajo spomin, mišljenje, načrtovanje, orientacija, razumevanje, računanje, govorno izražanje, učenje, presoja in osebnostne lastnosti.

Pri vseh osebah z demenco lahko opazimo podobne znake bolezni, a se le-ta pri vsakomur izrazi malo drugače, kar je pa odvisno od tega, kateri del možganov je prizadet in v kakšni meri. Pomembno je izpostaviti, da ni vsak starostnik, ki postaja starostno pozabljiv in malo bolj počasen, tudi oseba z demenco, zato lahko natančno diagnozo demence postavi le zdravnik.

Demenco štejemo pod pretežno bolezen starostnikov, saj v večini primerov prizadene osebe stare nad 65 let.

Slika 1: Demenca je bolezen starostnikov

Vrste demence

Poznamo več vrst demenc, ki jih lahko razdelimo na primarne in sekundarne oblike demence.

Med primarne oblike demence spadajo demenca pri Alzheimerjevi bolezni, vaskularna demenca, demenca Lewyjevih telesc, frontotemporalna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni in demenca pri Huntingtonovi horei.

Med sekundarne oblike demence pa spadajo demenca po poškodbah glave in možganov, demenca pri normotlačnem hidrocefalusu, demenca zaradi prostorskega procesa v možganih (npr. tumor, subduralni hematom …), demenca pri epilepsiji, multipli sklerozi, pomanjkanju vitaminov (B12, folne kisline, niacina ali tiamina), metabolnih motnjah, pri odvisnikih od alkohola in demenca pri zastrupitvah (s težkimi kovinami, pesticidi, ogljikovim monoksidom, zdravili ali drogami). Tukaj si lahko podrobneje preberete o vrstah demenc.

Alzheimerjeva demenca

Pri starejših od 65. let je najpogostejši vzrok demence Alzheimerjeva bolezen, ki je odgovorna za več kot dve tretjini vseh demenc.

Osnovna značilnost Alzheimerjeve bolezni so senilni plaki, ki so sestavljeni iz beljakovine amiloida in nevritov ter nevrofibrilarne pentlje, ki so sestavljene iz t.i. “tau” beljakovine. Plaki in pentlje se odlagajo v področju možganov, tam pa pride do izgube nevronov, ki so potrebni, da se po živčnem sistemu prenašajo vzburjenja. To dolgoročno vodi do napredujočih motenj intelektualnih funkcij.

Klinična diagnoza temelji na prepoznavanju demence, katero lahko ocenjujemo z različnimi testi in jo potrdimo z ustreznim nevropsihološkim testom.

V zgodnjih stopnjah bolezni so težave napačno diagnosticirane kot s staranjem povezana izguba spomina ali stres. Ob napredovanju bolezni se pojavijo zmedenost, nihanja razpoloženja, jezavost, izgubljanje jezikovnih sposobnosti in dolgoročnega spomina ter umik prizadetega v osamo. Pacient sčasoma izgubi tudi različne telesne funkcije, kar privede do smrti.

Alzheimerjeve bolezni ne znamo pozdraviti in poteka degenerativno, zato je osrednjega pomena skrb za pacienta.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Spada na drugo mesto med pogostosti med demencami in prizadene 15 do 25 % pacientov.

Gre za neke vrste kombinacijo med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, kjer so začetni znaki podobni Alzheimerjevi bolezni (težave z orientacijo, spominom …) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov …).

Pri demenci z Lewyjevimi telesci pride do nalaganja alfa-sinukleina in tvorbe Lewyjevih telesc. O tej vrsti demence govorimo, ko se demenca pojavi pred parkinsonizmom ali eno leto po pojavu znakov parkinsonizma.

Pacienti s to vrsto demence zaradi prividov in prisluhov pogosto tudi padejo brez vzroka in lahko celo kratkotrajno izgubijo zavest. V začetni fazi je pri pacientu mogoče opaziti izrazito nihanje razpoloženja.

Parkinsonova demenca

Parkinsonova bolezen je bolezen motoričnega sistema, ki se kaže z bradikinezijo, rigidnostjo, tremorjem v mirovanju in posturalno nestabilnostjo. Poleg motoričnih pojavov se pojavljajo tudi številni ne-motorični simptomi, med katere spadajo avtonomne, psihiatrične in psihosocialne motnje.

Med napredovanjem bolezni približno 80 % bolnikov razvije demenco. Tudi pri tej demenci se nalaga alfa-sinuklein in se tvorijo Lewyjeva telesca. Podobno kot pri demenci z Lewyjevimi telesci, tudi tukaj opazimo pojav halucinacij in nihanja zavesti.

O Parkinsonovi demenci govorimo, kadar se kognitivne motnje pojavijo po enem letu že vzpostavljenih motoričnih znakov Parkinsonove bolezni.

Vzroki demence

Izrazit vzrok tveganja za razvoj demence je starost, saj verjetnost demence narašča s starostjo posameznika.

Osnovni vzrok za nastanek sprememb je poškodba živčnih celic v možganih. Na razvoj demence pa vplivajo tudi okolje, način življenja, športna aktivnost in prehrana.

Kaj so prvi znaki demence?

O demenci govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

Prvi znaki se kažejo kot postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje, težave pri izvajanju znanih nalog, težave pri komuniciranju, izgubljanje v času in prostoru, slaba ali okrnjena presoja, težave pri sledenju informacijam, izgubljanje predmetov, vedenjske in razpoloženjske spremembe, težave pri prostorskem in vidnem zaznavanju ter umik od dela ali družbe (Slika 1).

Slika 2: 10 prvih znakov demence

Zdravljenje demence

Zdravnik pri obravnavi pacienta s sumom na demenco izvede Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) in Test risanja ure (TRU) (Slika 2).

Slika 3: Primeri testov risanja ure glede na resnost bolezni

Pri pregledu mora izključiti morebitne okužbe, nevropsihiatrične bolezni ter opraviti preiskave krvi. V kolikor je sum na demenco potrjen, zdravnik osebo napoti k specialistu psihiatrije ali nevrologu.

Zdravila, ki bi pozdravila demenco ne poznamo. So pa na voljo zdravila, s katerimi lahko vplivamo na spominski upad in lajšanje vedenjskih težav. Uporabljajo se tudi različni psihofarmaki (antidepresivi, anksiolitiki, antipsihotiki) s ciljem zdravljenja pridruženih vedenjskih in psihičnih znakov.

Uporaba kognitivnih modulatorjev se razlikuje glede na tip demence. Tako pri Alzheimerjevi bolezni uporabimo zaviralce encima acetilholinesteraze (AChE), pri demenci z Lewyjevimi telesci in pri Parkinsonovi bolezni uporabimo Rivastigmin. V sredni ali pozni fazi demence lahko kot dodatek zaviralcu AChE dodamo tudi antagonist glutamatnih N-metil D-aspartat (NMDA).

Nobeno od obstoječih zdravil torej ne ozdravi demence in ne prepreči njenega napredovanja, a je veliko raziskav dokazalo vzpodbuden učinek kognitivnih modulatorjev na upočasnitev napredovanja kognitivnega upada, ohranitev samostojnosti v vsakdanjem življenju in lajšanje nekaterih vedenjskih in psiholoških znakov demence.

Nega starostnika z demenco

Pri obravnavi dementnega starostnika je potrebno upoštevati pravočasno postavitev diagnoze, načrtovanje zdravljenja, pomoč tako obolelemu kot tudi svojcem, enakopravnost dementnega starostnika, spoštovanje njegovih pravic in pa ohranjanti spoštljivo in dostojanstveno obravnavo. Svetuje se, da ima starostnik čim daljšo oskrbo v domačem okolju, kjer se mu prilagodi bivalni prostor in da se vključuje v lokalne skupnosti.

Ob postavitvi diagnoze je potrebno starostniku nuditi oporo in ga vzpodbujati, da opravlja vsakodnevne dejavnosti. Ob napredovanju bolezni je potrebna podpora svojcev.

Pomoč pri obravnavi starostnika na domu lahko nudi tudi patronažna medicinska sestra, ki vzpostavi stik s starostnikom in njegovim okoljem. Pripomore lahko k vzpodbujanju kognitivnih funkcij in motivira dementnega starostnika ter s tem nekoliko ohrani njegovo neodvisnost.

Z razvojem bolezni pa osebe, ki zbolijo za demenco, sčasoma več ne morejo skrbeti zase. Hkrati se je potrebno zavedati, da tudi svojci, ki dementni osebi pomagajo, ne smejo pozabiti nase in na svoje zdravje ter morajo poskrbeti tudi za svoje potrebe in se zaščititi pred morebitno izgorelostjo.

Svojci se lahko odločijo tudi, da starostnika premestijo v dom za starejše. V večini domov imajo za starostnike, pri katerih so posledice bolezni že zelo hude in sta posledično ogroženi njihova varnost ter človeško dostojanstvo, posebne programe za kakovostno oskrbo dementnih bolnikov. Pri oskrbi takega bolnika sodeluje osebje zdravstveno negovalne, socialne službe in službe za rehabilitacijo in animacijo (Slika 3).  

Slika 4: Zdravstveni delavec in dementni starostnik

Pozabljivost in depresija

Pogostost duševnih težav se v starosti močno povečuje. Najpogosteje se pojavljata demenca in depresija, ki ne prizadeneta le starostnikov, ampak tudi njihove svojce.

Simptomi depresije in demence se pogosto prepletajo, zato je pri postavitvi diagnoze potrebna previdnost.

Vsaka pozabljivost še ni demenca, zato je pomembno ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo. Občutek težav s pozabljivostjo se pogosto pojavlja tudi pri depresivnih bolnikih, za katere je značilno, da težko ohranjajo potrebno pozornost, obdelajo in si zapomnijo manj podatkov, a naučene podatke lahko ohranijo v spominu.

Če primerjamo pozabljivost pri depresiji in pri demenci, lahko izpostavimo, da se pri demenci ljudje težje spomnijo dogodkov zadnjih dni, kot starejših dogodkov in da se motenj spomina pogosto ne zavedajo in jih na to opozorijo bližnji. V nasprotju z depresijo, kjer je priklic dogodkov iz različnih življenjskih obdobij neenakomeren, tem bolnikom pa se pozabljivost zdi hujša, kot njihovim bližnjim.

Lažje spremljanje starostnikov z demenco s sledilno SOS zapestnico

Prav pri dementnih ljudeh, ki živijo sami, je smiselno, da premislimo o uporabi sledilne SOS zapestnice. Ta ima namreč vgrajen GPS sledilnik, preko katerega lahko skrbnik kadarkoli preveri lokacijo imetnika zapestnice in lahko z njim tudi dvosmerno komunicira na daljavo. Če je imetnik zapestnice kadarkoli v življenjski ogroženosti, lahko sproži klic v sili in nemudoma pokliče skrbnika ali nujno medicinsko pomoč.

Zapestnica ima poleg vgrajenega GPS sledilnika in možnosti dvosmernega komuniciranja na daljavo tudi vgrajen sistem za merjenje tlaka in srčnega utripa, s pomočjo katerega lahko skrbnik spremlja osnovne vitalne funkcije izmetnika zapestnice. 

Slika 5: Sledilna SOS zapestnica na zapestju gospe z demenco