Kakšna naj bo prehrana pri duševnih bolnikih?

Telesno in duševno zdravje sta med seboj tesno medsebojno povezana.

Moderni pristop k zdravljenju je celostni pogled na bolnike, ki temelji na tem, da sta telesno in duševno zdravje med seboj vzajemno povezana. Veda, ki raziskuje povezavo med prehrano in vplivom na duševne bolezni se imenuje nutricijska psihiatrija, ki pa je bila do sedaj precej zapostavljena ali vključena v slabo zasnovane raziskave. 

Slika 1: Podatki iz raziskav kažejo, da bi bila prehrana lahko pomemben dejavnik pri nastanku duševnih bolezni, kot je to znano pri nekaterih boleznih srca in ožilja, žlez z notranjim izločanjem in prebavil.

Prehrana pri duševnih bolnikih

Pri bolnikih z duševnimi motnjami so pogosteje ugotavljali znake kroničnega vnetja, oksidativni stres, slabšo presnovo, spremembe v črevesni mikrobioti in mnoge druge telesne spremembe, na katere lahko vplivamo s prehrano. Preobjedanje in posledično debelost sta povezani s povečanim tveganjem za nastanek telesnih težav in slabega psihičnega počutja. Mnoge duševne bolezni spremljajo spremenjene prehranjevalne navade. Na le te lahko dodatno vplivajo nekatera psihofarmakološka zdravila, kar potem lahko vodi do povečanja telesne teže in debelost in s tem v kopičenje psihičnih težav. Čeprav lahko metabolni in hormonski neželeni učinki psihotropnih zdravil vplivajo na vnos hrane, se zdi, da je neustrezna prehrana prisotna že pred postavitvijo psihiatrične diagnoze. Na primer, pri depresiji je revna prehrana dejansko dejavnik tveganja za nastop bolezni. Podobno so pri psihotičnih motnjah očitni različni prehranski primanjkljaji že pred samim zdravljenjem z antipsihotiki.

Na podlagi izsledkov predkliničnih raziskav se vedno bolj zavedamo vloge črevesne mikrobiote pri nastanku in potencialnem zdravljenju duševnih motenj. Vedno več raziskav in člankov kaže na povezavo črevesnih mikroorganizmov črevesne mikrobiote z imunskim sistemom, črevesnim endokrinim in živčnim sistemom. Mikrobiota preko enteričnega in vagusnega živčnega sistema komunicira obojestransko z možgani in vpliva na duševno kot tudi telesno počutje. Iz teh dognanj pridobivajo na teži potencialne terapije s prebiotiki, probiotki ali bolj ozko gledano psihobiotiki, v prehrani pa uporaba fermentirane hrane. Zaenkrat ni dovolj dokazov za uporabo prehranskih dopolnil pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, da bi jih uvedli v redna priporočila, a podatki iz več  raziskav kažejo na potencialno uporabnost le-teh v določenih indikacijah.

Sestava, struktura in delovanje možganov je tesno povezana z razpoložljivostjo ustreznih hranil, vključno z lipidi, aminokislinami, vitamini in minerali. Kakovost in vnos hrane imata velik vpliv na delovanje možganov, zato s primerno dieto lahko ciljno vplivamo na duševno zdravje, razpoloženje in kognitivno zmogljivost. Prav tako pa ima sestava hrane vpliv na endogene črevesne hormone, neuropeptide, nevrotransmiterje in črevesno mikrobioto. 

Španska raziskava je pokazala, da je bilo uživanje mediteranske prehrane povezano z boljšo oceno duševnega in telesnega počutja. Prehrana nosečnic in otrok v zgodnjem otroštvu je povezana z njihovim duševnim zdravjem v odraslosti. Pomembno pomanjkanje hrane v kritičnih razvojnih obdobjih v nosečnosti se povezuje z večjo pojavnostjo razpoloženjskih in psihotičnih motenj ter zasvojenosti v kasnejših življenjskih obdobjih. Objavljena sta bila dva sistematična pregleda raziskav o povezanosti prehrane in duševnega zdravja, ki opisujeta povezavo med nezdravo prehrano in depresijo kot tudi slabšim duševnim zdravjem pri otrocih in mladostnikih. Epidemiološke in prospektivne raziskave so pokazale na povezavo med zdravim prehranjevanjem in zmanjšano prevalenco ali manjšim tveganjem za nastanek depresije in zmanjšanim tveganjem za samomor.  

Slika 2: Predvsem povečano uživanje diete bogate z svežim sadjem in zelenjavo je povezano z povečanim občutkom sreče, boljšim razpoloženjem ter nasploh z boljšim duševnim zdravjem.

Poleg tega podatki iz obsežnih študij kažejo, da so psihotične motnje in motnje razpoloženja povezane z znatno zmanjšanimi serumskimi koncentracijami esencialnih hranil, vključno s cinkom, folati in vitaminom D. Ker so ti primanjkljaji v dani populaciji povezani z odzivom na zdravljenje in kliničnimi rezultati, obstaja možnost, da bi dodajanje hranil lahko izboljšalo rezultate zdravljenja.

Ena izmed raziskav uporabe fermentirane hrane v psihiatrični dietetiki je pokazala, da je bilo pri mlajših odraslih z visoko stopnjo nevroze uživanje fermentirane hrane povezano z manj simptomi socialne anksioznosti. Bazične in živalske raziskave kažejo ugodne učinke fermentirane hrane na kognitivne sposobnosti in njene nevroprotektivne mehanizme. Hipotetično fermentacija preoblikuje kemično sestavo hranil, izboljša njihovo učinkovitost in biorazpoložljivost in ima ugodne učinke preko vplivov na sestavo črevesne mikrobiote. Raziskana je bila tudi povezava med uživanjem mediteranske prehrano in manjšim tveganjem za blagi kognitivni upad in Alzheimerjevo demenco. Velika randomizirana raziskava PERIMED je pokazala na pomemben trend pri zmanjšanju tveganja za depresijo ob uporabi mediteranske diete z dodatkom oreščkov, kar je bilo posebej opazno pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Klinična raziskava je pokazala, da je svetovanje spremembe diete lahko tako učinkovito kot psihoterapija.  Študije so pokazale, da so prehranski dodtaki (vitamini, minerali) bi pri otrocih z ADHD povezani z manjšo agresivnostjo in pozitivno vplivali na emocije. Prav tako študije kažejo, da naj bi dieta z visoko vsebnostjo nasičenih maščob povečala možnost razvoja ADHD in hiperaktivnosti.

Visoko kvalitetna dieta v odraslem življenje je povezana z zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad. Povečan vnos antioksidantov izboljša kognitivne sposobnosti. Prav tako je mediteranska dieta povezana z boljšo kognitivno funkcijo med  odraslo populacijo. Moderni stresni način življenja   ter  staranje populacije predstavlja socialni izziv zaradi razvoja vse več sodobnih  duševnih bolezni. K lažjemu obvladovanju sodobnih  duševnih bolezni lahko ugodno prispevamo s  usmerjanjem populacije  k zdravemu načinu prehranjevanja.

Vedno več je podatkov, ki kažejo povezavo med kakovostno prehrano in uporabo prehranskih dodatkov, ki lahko preko nevrokemijskih procesov koristijo pri zdravljenju duševnih bolezni. Hranila lahko tako poleg rednega uživanja hrane zaužijemo v obliki prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila se uporabljajo z namenom: a) dopolnitve neustrezne prehrane za doseganje priporočene ravni vnosa hranil; b) dajati specifične hranilne snovi v velikih odmerkih, kot jih najdemo v običajni prehrani, zaradi domnevnih fizioloških koristi; c) zagotoviti hranila v bolj biološko dostopnih oblikah za posameznike z genetskimi razlikami ali zdravstvenimi težavami, ki lahko povzročijo slabšajo absorpcijo določenih hranil. Prehranska dopolnila, ki bi na podlagi znanstvenih dokazov lahko koristna pri zdravljenju duševnih bolezni, zajemajo omega-3 maščobne kisline, S-adenozil metionin, N-acetil cistein, cink, B-vitamine (vključno s folno kislino) in vitamin D.

Prehranska dopolnila

Omega-3 maščobne kisline

Lipidi predstavljajo 80 % suhe teže možganov, esencialne maščobne kisline pa 15–30 %. Omega-3 maščobne kisline (MK) so pri fiziologiji živčnega sistema prepoznane kot posebej pomembne pri nevrogenezi, nevrotransmisiji in vnetnih procesih ter imajo še številne druge učinke npr. antiapoptotične, antiaritmične in  antitrombotične. Njihovo pomanjkanje predstavlja tveganje za razvoj depresije, bipolarne motnje, shizofrenije, demence, motenj pozornosti, hiperaktivne motnje in avtizma. Še posebej se omenja vlogo eikozapentanojske (EPA) in dokozaheksanojske (DHA) kisline.  

Slika 3: Omega-3 v obliki prehranskega dodatka

Rezultati kliničnih raziskav so si konsistentni v tem, da imajo bolniki z duševno motnjo pogosto pomanjkanje nenasičenih maščobnih kislin, kot so arahidonska kislina, DHA in EPA. Žal pa so rezultati zdravljenja teh bolnikov z dodajanjem MK precej raznoliki. Kaže se učinek na izboljšanje depresivne simptomatike pri depresiji in bipolarni motnji, vendar je to odvisno od obsega izraženosti bolezni – zdravljenje je bolj učinkovito pri blažjih oblikah. Pri shizofreniji je bil opažen pozitivni učinek zdravljenja z MK zgodaj v nastanku bolezni, pri kronični in težki obliki pa ga ni bilo. Vprašljiv je tudi učinek življenjskega sloga na te rezultate, saj bi bil pri psihiatričnih bolnikih lahko znižan vnos MK že samo zaradi načina prehranjevanja. Kljub temu obstaja neka povezava med izboljšanjem bolezni in povečanim vnosom MK, ki še ni čisto razjasnjena. Zdravljenje z MK bi lahko predstavljajo preventivo nadaljnjega razvoja bolezni.

Elementi

Cink

Cink se v telesu nahaja kot element v sledovih in je vpleten v praktično vse fiziološke mehanizme. V možganih je izrazito prisoten v področjih amigdale, hipokampusa in možganske skorje, kjer uravnava delovanje glutaminergičnih nevronov. Pomembna je tudi vloga v presnovi omega-3 ter drugih esencialnih maščobnih kislin. 

V zadnjem času se vedno več raziskuje njegov vpliv na nevrološke funkcije v klinični povezavi z depresijo in psihozami. Raziskave so potrdile povezavo med dodajanjem cinka in boljšim izidom pri bolnikih z depresijo, učinkovit je bil že kot monoterapija ali pa kot dodatek antidepresivom. Raziskan je bil tudi v zdravljenju shizofrenije, ena randomizirana dvojno slepa študija je pokazala, da vpliva na zmanjšanje pozitivne in negative simptomatike ter agresivnosti pri teh bolnikih. Uporaba zdravil za psihiatrično zdravljenje in komorbidnosti psihiatričnih bolnikov pogosto vplivajo na absorpcijo cinka, kar je lahko dodaten razlog za pozitivne odkrite pozitivne učinke. 

Železo

Pomanjkanje železa je svetovno gledano najpogostejša oblika pomanjkanja mikronutrientov, ki lahko privede do mikrocitne anemije. Fetalno ali neonatalno pomanjkanje je povezano z razvojem duševnih bolezni in vedenjskih težav pri otrocih. Še posebej se izpostavlja pomen pomanjkanja železa pri razvoju ADHD, kjer naj bi le-to zmanjšalo učinkovitost zdravljenja s psihostimulansi. Zaenkrat je v veljavi priporočilo, da železo nadomeščamo le, kadar pri bolnikih z ADHD dokažemo njegovo pomanjkanje.   

Magnezij

Magnezij je ključen za pravilno delovanje številnih biokemičnih procesov in organskih sistemov kot so kardiovaskularni, endokrini in mišično-skeletni. V možganih sodeluje pri nevrotransmitorskih mehanizmih, ki so povezani z razvojem depresije. Pri pomanjkanju magnezija se pojavijo osebnostne spremembe; apatija, depresija, zmedenost, anksioznost in delirij. Do pomanjkanja lahko vodijo slaba prehrana, gastrointestinalne in ledvične bolezni, sladkorna bolezen, alkoholizem, stres in nekatera zdravila. Preklinične in klinične raziskave so pokazale pozitivne učinke na razpoloženje, dodatek magnezija je izboljšal tudi učinkovitost standardnega antidepresivnega zdravljenja. Problem vrednotenja teh rezultatov je, da zunajcelična koncentracija magnezija ne odraža njegove znotrajcelične koncentracije, torej težko ocenimo pomanjkanje magnezija in potrebe telesa.

Vitamini

B vitamini

Vitamini skupine B imajo številne vloge v delovanju nevronov, predvsem pa so znani kot kofaktorji v encimskih reakcijah. Posebej je potrebno izpostaviti vitamine B6, B12 in folat (B9), ki na različne načine sodelujejo pri produkciji serotonina, kateholaminov in drugih monoaminskih nevrotransmitorjev. Pomanjkanje vitaminov B torej vodi v akumulacijo prekurzorjev monoaminov in zmanjšano monoaminsko sintezo, kar je osnovna hipoteza za povezavo z razvojem depresije. 

Klinične raziskave o uporabi vitamina B9 in B12 pri bolnikih z depresijo so pokazale, da dolgotrajno nadomeščanje zmanjša tveganje za relaps bolezni, medtem ko kratkotrajna uporaba ni izboljšala depresivnih simptomov ob sočasnem zdravljenju z antidepresivi. 

Potrebno je omeniti, da škodljive razvade, kot sta alkohol in kajenje, pomembno vplivajo na vrednosti B vitaminov v telesu, zato lahko predpostavimo, da predstavljajo tveganje za razvoj depresije. To potrjuje dokazana povezava med nižjimi vrednosti vnosa folata in višjim tveganjem za razvoj depresije v skupini kadilcev, medtem ko med nekadilci te povezave ni bilo. Zasvojenost od alkohola se lahko odrazi v pomanjkanju tiamina (B1) in nastanku Wernickejevega sindroma. Tudi pretirana telesna aktivnost lahko vodi v povečano potrebo po mikroživilih oziroma njihovo pomanjkanje.

Slika 4: Veliko vitamina B najdemo v mesu

C vitamin

C vitamin ali askorbinska kislina je vodotopna molekula, ki je znana po svojih antioksidantnih lastnostih in je vpletena v biološke procese kot kofaktor za encimske reakcije. Pomembna je njegova vloga v zaščiti nevronov pred oksidativnim stresom in vnetjem, sodeluje pa tudi pri uravnavanju nevrotransmisije in razvoju nevronov. Človeški organizem ni zmožen samostojne sinteze vitamina C, zato ga absorbiramo iz hrane preko posebej specializiranih transporterjev. Njegovo pomanjkanje vodi do motornih deficitov, kognitivnih okvar in motenj v vedenju. Dodatek vitamina C je izkazal preventivne in terapevtske učinke na potek različnih psihiatričnih bolezni, kot so depresija, shizofrenija, anksioznost in Alzheimerjeva bolezen.

D vitamin

D vitamin je nevrosteroid, ki ima pomembno vlogo v homeostazi kalcija v centralnem živčnem sistem. Čeprav se razumevanje njegove funkcije v delovanju možganov šele razvija, vemo, da deluje tudi nevroprotektivno in nevrotrofično. Povezava med zmanjšano koncentracijo vitamina D in psihiatričnimi obolenji je bila že večkrat raziskana, vendar rezultati niso vedno konsistentni. Največkrat se  omenja povezavo z depresijo in shizofrenijo, vendar kljub najdenim nižjim vrednostim vitamina D, vrednosti niso bile signifikantne. Razlaga bi lahko ležala v zunanjih dejavnikih kot so prehranske navade in izpostavljenost soncu, kar pa ni povezano z patofiziološkim nastankom bolezni. 

Os mikrobiota-črevesje-možgani in psihobiotiki

Črevesna mikrobiota vsebuje približno 1014 – 105 mikroorganizmov, kar je 10-krat več kot je celic v človeškem organizmu, odlikuje jo pa tudi velika raznovrstnost, saj je sestavljena iz več kot 1000 vrst bakterij. Vse več je podatkov, da bi lahko bila črevesna disbioza povezana z nekaterimi psihiatričnimi in nevrološkimi obolenji. Razvil se je termin os mikrobiota-črevesje-možgani, ki je postal popularna paradigma v nevroznanosti z obljubo novih prebojev na področju zdravljenja duševnih bolezni.  Gre za dvosmerni komunikacijski sistem, katerega mehanizmi so zelo kompleksni in še ne povsem razjasnjeni. Do zdaj so odkrili, da komunikacija poteka preko nevronskih, endokrinih, imunskih in metabolnih poti. Mikrobi proizvajajo številne nevrotransmitorje in aminokisline, kar je povzeto v tabeli 1. Pomembna je proizvodnja kratkoverižnih maščobnih kislin, vendar njihova vloga komunikaciji preko osi mikrobiota-črevesje možgani še ni povsem pojasnjena. Imunska pot komunikacije se kaže preko proizvodnje citokinov, ki na določenih mestih, kot sta hipotalamus in cirkumventrikularni organi, lahko prehajajo krvno-možgansko-bariero. 

Tabela 1: Proizvodnja nevrotransmitorjev pri bakterijah  

Porušeno črevesno ravnovesje ali disbioza se povezuje z depresijo, anksioznimi motnjami, avtizmom, in shizofrenijo, vendar ni znano v kolikšni meri je ključno za nastanek teh bolezni. Povezavo z depresijo so našli v spremenjeni in osiromašeni mikroboti pri depresivnih bolnikih in ko so to mikrobioto dali podganam, so razvile depresivno simptomatiko. Anksiozne motnje so pogosto povezane z črevesno okužbo, kar je še posebej izrazito pri obsesivno kompulzivni motnji. Pri bolnikih z avtizmom je v do 70 % prisotna gastrointestinalna simptomatika, nadaljnje raziskave pa so odkrile, da je tudi pri teh bolnikih prisotna spremenjena mikrobiota. Okužba s Toxoplazmo gondii je zaenkrat znani okoljski dejavnik tveganja za pojav shizofrenije, drugih povezav z disbiozo pa zaenkrat še ni.

Psihobiotiki so živi organizmi iz družin baketeriij, ki imajo zaužiti v zadostni količini pozitiven učinek na duševno zdravje. Med psihobiotike po novem uvrščamo tudi prebiotike, kot so galaktooligosaharidi in fruktooligosaharidi, ki stimulirajo rast »dobrih« bakterij. Klinične raziskave so potrdile pozitivne učinke uporabe psihobiotikov na razpoloženje pri depresivni simptomatiki, izboljšanje anksioznosti in zmanjšanje teže simptomov pri avtizmu. Prišlo je celo do izboljšanja kognitivnih funkcij in razpoloženja v populaciji zdravih posameznikov. V  raziskavah so bili najpogosteje uporabljeni in dokazano učinkoviti organizmi:

• Bifidobacterium sp. – B. longum, B. bifidum, B. animalis Lactis, 

• Lactobacillus sp. – L. bulgaricus, L. casei, L. acidophilus, L. rhamnosus, L. brevis, L. salivarius,

• Streptococcus thermophiles,

• Lactococcus lactis.

Triptofan

Triptofan je esencialna aminokislina, ki sodeluje pri biosintezi proteinov v človeškem organizmu in služi kot prekurzor za sintezo serotonina, melatonina in vitamina B3. 

Triptofan je postal zanimiv, ko se je uveljavila monoaminska hipoteza o nastanku razpoloženjskih motenj. Dokazane so bile znižane vrednosti serotoninskega metabolita 5-HIAA v cerebrospinalni tekočini pri bolnikih z depresijo in v post mortem analizah bolnikov, ki so storili samomor. Čeprav danes vemo, da monoaminska teorija ni edini patogenetski mehanizem nastanka depresije, so se od takrat pojavile različne študije, ki so dokazovale učinkovitost zdravljenja razpoloženjskih motenj s triptofanom. V študijah in v praksi se za zdravljenje uporablja oblika L-triptofan. 

V dieti največ triptofana zaužijemo v proteinsko bogati hrani kot so meso, jajca, oreščki, ajda in spirulina. Po absorpciji iz črevesja v kri lahko prosto prehaja krvno možgansko pregrado, nekaj pa se ga metabolizira že v črevesju kar vpliva na njegovo razpoložljivost v krvi. Pomembni sta dve poti metabolizma – prva pelje do sinteze serotonina, druga pa do sinteze kinurenina. Novejše raziskave so pokazale, da kinureninska pot prevladuje pri vnetnih stanjih organizma, kar vpliva na pojav občutkov žalosti, izgube interesa in pomanjkanja energije. Zdrava črevesna mikrobiota torej igra ključno vlogo v proizvodnji serotonina iz triptofana.

Zeliščni prehranski dodatki

Fitokemikaliije

Fitokemikalije pridobivamo iz zelišč, nekatere izmed njih pa dokazano znižujejo tveganje za nevrodegenerativna in druga (avtoimuna, kardiovaskularna) obolenja. Med njimi so najbolj znani kurkumin, ferulična kislina, proantociadin, kvercitin in resveratrol. Te učinkovine delujejo na različne načine – dvigujejo raven 5-HT, dopamina, noradrenalina, zavirajo MAO in delujejo na 5-HT receptorje. 

Zeliščni pripravki

Uporaba zelišč je ena izmed najbolj priljubljenih oblik komplementarnega zdravljenja, temu porastu zanimanja je v zadnjih letih sledila tudi raziskovalna dejavnost. Odkriti so bili mnogi antidepresivni, anksiolitični in hipnotični mehanizmi delovanja rastlin, še vedno pa je pomanjkljivo znanje na področju kliničnega odmerjanja in učinka, ki ni vedno sorazmerno z pričakovanim. 

Zeliščni antidepresivi

Šentjanževka je eno izmed najbolj znanih zelišč, ki slovi po svojem antidepresivnem učinku. Številne klinične raziskave in metaanalize so pokazale, da je učinkovita za lajšanje simptomov depresije in preprečevanje relapsa v času okrevanja po epizodi depresije, hkrati pa ima manj neželenih učinkov kot uporaba antidepresivov. Težave pa se pojavijo pri standardizaciji odmerjanja šentjanževke, saj ekstrakti niso vedno enako potentni. Prav tako je potrebna pazljivost pri bolnikih, ki jemljejo druga zdravila, saj šentjanževka lahko vpliva na njihov metabolizem preko indukcije encimov citokromskega kompleksa P450. 

Sivka je znana predvsem po svojem pomirjujočem učinku. V številnih raziskavah, ki so vključevale različne populacije (depresivni bolniki, nosečnice, študentke) pa so potrdili, da ima aromaterapija s sivko tudi antidepresivne učinke. 

Druga zelišča z dokazanim antidepresivnim delovanjem so še žafran, korejski ginseng, mimoza in rodiola.

Zeliščni anksiolitiki

Med zeliščnimi z anksiolitičnim delovanjem bi izpostavili nam najbolj dostopni kamilico in meliso, ostala zelišča pa so še sivka, gingko, pasijonka, navadna čeladnica in kava kava.

Zeliščni hipnotiki

Baldrijan je edino zelišče, ki je bilo obširno raziskano na področju zdravljenja nespečnosti. Rezultati metaanaliz so zelo variabilni, 9 od 16 raziskav ni potrdilo hipnotičnih učinkov baldrijana. So pa bili ponekod zaznani pozitivni učinki pri subjektivni oceni kvalitete spanja. 

Prehranska dopolnila so obetavna možnost dopolnilnega zdravljenja širokega spektra duševnih bolezni. Danes je čas, ko na novo odkrivamo zdravilne lastnosti rastlin in različnih učinkovin ter njihovo potentnost. Še vedno pa se soočamo z izzivi pri vrednotenju epidemioloških, prekliničnih in kliničnih raziskav ter njihovih rezultatov, ki so si med sabo pogosto nasprotujoči. Epidemiološke in pre-klinične raziskave velikokrat obljubljajo pozitivne učinke prehranskih dopolnil, ki pa jih v klinični praksi ne uspemo vedno dokazati. To bi lahko v veliki meri predpisali še nestandardizirani uporabi prehranskih dodatkov, industrija proizvodnje le teh je namreč zelo raznolika in nenadzorovana, česar ne moremo primerjati z nadzorovano proizvodnjo kemijskih snovi, ki jih uporabljamo v farmakoloških zdravilih. Problem je tudi vrednotenje prehrane pri posamezniku in določanje odnosa med načinom prehrane in boleznijo – sprašujemo se ali je način prehrane vzrok v nastanku bolezni, ali pa bolezen prispeva k nezdravemu načinu prehrane. 

V prejšnji objavi na blogu lahko izveste več o hujšanju s pomočjo ketoze.

Avtor članka je Matej Žnidarič, dr. med.