Astma: Znaki, ki jih ne smemo spregledati

Astma je kronična bolezen dihal, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja otrok in odraslih.

Prepoznavanje znakov astme je ključnega pomena za pravočasno zdravljenje in obvladovanje te bolezni. V tem članku bomo preučili pomembne znake in simptome astme, ki jih ne smemo spregledati.

Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti, alveoli niso prizadeti. Njeni značilni simptomi in znaki so kašelj, dispneja (težka sapa), piskanje in tiščanje v prsnem košu. Prihaja do spazma dihalnih poti, ker so te preodzivne na številne dražljaje. Zaradi cirkadiane variabilnosti (adrenalin, histamin, kortizol) je zapora dihalnih poti in z njo simptomi najhujša v drugi polovici noči oziroma zgodnjih jutranjih urah, popusti pa lahko spontano ali po zdravilih. Huje je tudi med telesno obremenitvijo oz. po njej (bronhokonstrikcija). Simptome lahko poleg tega sproži tudi smeh, izpostavitev alergenom in hladen zrak, izrazitejši pa postanejo med virusno okužbo. Pri večini bolnikov so hkrati prisotne težave z zgornjimi dihali (kronični rinitis).

Astmo lahko razdelimo na ekstrinzično (alergijska in poklicna) ter intrinzično. Pri alergijski astmi gre za preobčutljivost na alergene (hišne pršice, pelod, živalska dlaka). Za bolnike s to obliko astme je pomembno vedeti, kateri alergen je povzročitelj, saj se mu lahko izogibajo in tako pripomorejo k boljši urejenosti bolezni. Poklicno astmo povzročajo dejavniki iz delovnega okolja (delavci z barvili/laki/plastiko, varilci). Za intrinzično astmo (manj pogosta) je značilna odsotnost senzibilizacije tipa IgE. Najverjetneje je vzrok intrinzične astme okužba z virusi, oziroma prisotnost avto-protiteles. Vsem oblikam pa je skupen proces vnetja in potek zdravljenja.

Kako pogosta je astma?

Astma je najpogostejše kronična bolezen med otroki. Okrog 80% pacientov z astmo ima prve težave že pred 6 letom starosti. V mladosti se pogosteje pojavlja pri moškem spolu, kasneje se razmerje med spoloma obrne. V Sloveniji znaša prevalenca astme med 18 in 65 leti 16%. Leta 2019 je bilo zabeleženih 262 milijonov astmatikov.

Kaj so vzroki za nastanek astme?

Domnevni vzroki za nastanek astme so vnetje bronhijev, ki ga sproži genetska nagnjenost, alergeni ali virusi. Splošno se astma pojavi v otroštvu, kot posledica preobčutljivosti na inhalacijske alergene (hišne pršice, ščurki, živalski prhljaj, glive, cvetni prah). 

Ekstrinzična astma se najpogosteje pojavi v otroštvu in predstavlja alergijsko reakcijo na dejavnike iz okolja. Lahko obstaja genetska nagnjenost k tipu I preobčutljivostnih reakcij na alergene iz okolja, ki jih imunski sistem zdravih oseb ne zaznava kot nevarne. Alergeni iz zraka stimulirajo T celice pomagalke, ki izločajo citokine (interlevkine IL4, IL5, IL13). IL4 potem stimulira plazmatke, ki proizvajajo IgE protitelesa. IL5 aktivira eozinofilce prisotne v steni dihalne poti. IL13 stimulira sekrecijo iz submukoznih žlez in dodatno stimulira izločanje IgE iz plazmatk. IgE potem stimulira prisotne mastocite, ki izločajo citokine (predvsem histamin) in s tem hkrati sprožijo zgodnjo in pozno alergijsko reakcijo. Zgodnja alergijska reakcija se v dihalnih poteh kaže kot zoženje (bronhokonstrikcija), povečana produkcija sluzi in širjenje žil (vazodilatacija). Pozna reakcija pomeni kopičenje vnetnic, predvsem eozinofilcev, T limfocitov in nevtrofilcev, ki tvorijo sliko kroničnega bronhitisa. Ponavljajoči se napadi z zgoraj opisanim zaporedjem dogodkov počasi preoblikujejo steno dihalne poti. Za razliko od ekstrinzične astme, etiopatogeneza intrinzične astme ni jasna. Pogosteje se pojavlja pri odraslih in ni povezana z imunskim odgovorom. Prevladuje mnenje, da gre za preodzivnost dihalnih poti. Pogosto jo sprožijo okužbe dihal (predvsem virusne), vročina, mraz, stres, napor, kemični dejavniki, zdravila (predvsem acetilsalicilna kislina).

Zdravljenje astme

Z zdravljenjem astme želimo odpraviti bolnikove simptome bolezni in omogočiti bolniku opravljanje vsakodnevnih dejavnosti tako. Na urejenost astme vplivajo protivnetna zdravila ter drugi dejavniki. 

Za uspešno zdravljenje astme je potrebno ugotoviti poslabševalce astme, prenehati s kajenjem, razkriti in obvladovati komorbidnost ter ugotoviti bolnikovo adherenco pri rednem jemanju zdravil. 

Zdravila

Pri zdravljenju v grobem razlikujemo dve skupini protiastmatskih zdravil. To so olajševalci (bronhodilatatorji) in preprečevalci (protivnetna zdravila). 

Lajšanje simptomov astme s solno terapijo

Pri solni terapiji gre za vdihavanje drobnih solnih mikrodelcev (NaCl). Postopek zdravljenja s soljo izboljša delovanje pljuč, obnovi sluznico dihalnih poti in spodbuja hitrejše celjenje vnete dihalne sluznice. Raziskave o učinkih solne terapije pri različnih skupinah ljudi, kot so kadilci, astmatiki, športniki in otroci, so pokazale, da redno vdihavanje soli pomaga pri zdravljenju različnih dihalnih bolezni ter izboljšuje duševno in čustveno počutje bolnikov. Vdihavanje soli prispeva k boljši prehodnosti pljuč, ima antibakterijske in protivnetne lastnosti ter lajša simptome dihalnih težav.

Solni inhalator SaltMed je klinično testiran medicinski pripomoček, ki se uporablja za lajšanje simptomov bolezni dihal pri odraslih in otrocih. Omogoča kontrolirano inhalacijo finih solnih delcev, kar pomaga pri zmanjšanju vnetja dihal in izboljšanju hidracije sluzi, kar olajša izkašljevanje. Solni inhalator SaltMed je odlična izbira za številne skupine ljudi, vključno z astmatiki, bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), tistimi, ki trpijo zaradi kroničnega kašlja in sinusnih vnetij, ter za bolnike, ki se želijo zaščititi pred okužbami dihal. Pomaga tudi pri blaženju simptomov alergijskega rinitisa in astme.

Več informacij o solnem inhalatorju SaltMed lahko izveste na tej povezavi.