Urinska inkontinenca - Uhajanje urina pri ženskah in moških

Urinska inkontinenca je definirana kot nenadzorovano uhajanje urina iz sečnice.

Urinska inkontinenca se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pri obeh spolih. Je eno izmed najpogostejših obolenj ženske populacije. Urinska inkontinenca predstavlja zdravstvene, higienske in socialne težave ter pomembno zniža kvaliteto življenja. Glede na različne mehanizme nastanka ločimo stresno, ki je tudi najpogostejša, urgentno in mešano urinsko inkontinenco. Na podlagi mehanizma nastanka inkontinence se odločimo za zdravljenje. Le-to lahko obsega zgolj spremembe življenjskega sloga, včasih pa je potreben tudi kirurški poseg.

Kako pogosta je urinska inkontinenca?

Urinska inkontinenca prizadene 8 % žensk in 3 % moških. V Sloveniji znaša njena prevalenca za ženske 13,6 % in je torej nekoliko višja kot v državah Zahodne Evrope ter ZDA. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15-30 % v ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5-15 % žensk. V domovih starejših občanov je inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA). Prevalenca urinske inkontinence pa seveda narašča s starostjo in dosega 31 % pri ženskah starostne skupine 45-50 let in 56 % pri ženskah po 70. letu starosti.

Slika 1: Urinska inkontinenca je pogostejša pri starejših ljudeh

Kako prepoznamo urinsko inkontinenco?

Simptom bolezni je nehoteno uhajanje urina med manevri zvišanega pritiska znotraj trebušne votline, kot so težko telesno delo, kašelj, kihanje, kar daje misliti na t.i. stresno inkontinenco. Nenadno nehoteno uhajanje urina, ki se pojavi po predhodni močni želji po uriniranju, najpogosteje na poti do stranišča, ob poslušanju iztekajoče vode ali pri delu z mrzlo vodo, govori za t.i. urgentno inkontinenco. Simptomi so pri tej obliki inkontinence hujši po pitju alkoholnih pijač in kave ter v hladnem vremenu. Urin lahko uhaja tudi že pri lažji telesni dejavnosti ali nezavedno po končanem odvajanju urina ali pa stalno.

Še vedno predstavlja tabu urinska inkontinenca med spolnim odnosom. Uhajanje urina med spolnim odnosom namiguje na stresno inkontinenco, medtem ko je uhajanje urina med orgazmom najverjetneje posledica nestabilnega detruzorja, tj. skupine mišic spodnjega dela sečil. Zelo pomembni so tudi podatki o morebitnem jemanju zdravil. K poslabšanju simptomatike – tako stresne kot urgentne inkontinence – lahko prispevajo tudi zdravila, npr. tista za zniževanje krvnega tlaka, ki pospešujejo odvajanje vode iz telesa.

Slika 2: Simptom bolezni je nehoteno uhajanje urina med manevri zvišanega pritiska znotraj trebušne votline

Kako pride do urinske inkontinence?

Za zadrževanje vode v mehurju in za odvajanje vode je pomembno usklajeno delovanje sečnice in mehurja. Dejavniki, ki slabijo podporo sečnice in s tem povzročajo njeno prekomerno premikanje ali pa zmanjšujejo mišično napetost notranjega sfinkterskega sistema/zapornega sistema sečnice, povzročajo urinsko inkontinenco. Bolezen najpogosteje povzroča slabost veziva mišic medeničnega dna, nadalje nevrološke motnje in bolezni, poleg okvar živčevja pa še moten odtok seča, vnetja, kamni in tumorji v sečnem mehurju, tuberkuloza, shistosomiaza, intestinalne ciste ali pa se inkontinenca pojavi po obsevanjih.

Pri čezrobni – oveflow inkontinenci, ki pomeni uhajanje iz prepolnega mehurja, pa nastane kronični zastoj seča pri bolnikih z zaporo v odtekanju urina pod mehurjem (hipertrofija prostate, karcinom prostate, striktura uretre, poškodbe v področju medenice) in ravno tako pri bolnikih z nevrološkimi okvarami in posledično slabšo krčljivostno sposobnostjo mehurja (agenezija križnice, meningomielokela, multipla skleroza, sladkorna bolezen). S številnimi raziskavami je dokazano, da so pogosteje inkontinentne tiste ženske, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so večkrat rodile, ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različne bolezni dihal, ali večje operativne posege v mali medenici ali pa so opravljale težko telesno delo (dvigovanje težkih telesnih bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva. Seveda ne gre pozabiti, da se pri moškem lahko zelo pogosto pojavlja nehotno uhajanje urina v stadiju dekompenzacije pri močno povečani prostati.

Prirojeni dejavniki tveganja za nastanek urinske inkontinence so:

Starost: Tako prevalenca, kot stopnja urinske inkontinence naraščata s starostjo. Pred 35. letom prizadene približno 3 % žensk, po 60. letu pa okrog 38 %. S starostjo pride do oslabitve mišic medeničnega dna in mišic zapiralk, prav tako ima večji delež žensk pridružena obolenja.

Pozitivna družinska anamneza: Nekoliko večja verjetnost razvoja urgentne inkontinence ali prekomerno aktivnega sečnega mehurja pri hčerkah in sestrah žensk z inkontinenco.

Pridobljeni dejavniki tveganja za nastanek urinske inkontinence so:

Debelost: Debelost je pomemben faktor tveganja. Debele ženske imajo kar trikrat višje tveganje za razvoj inkontinence v primerjavi z normalno prehranjenimi. Zadostno zmanjšanje telesne teže pomembno izboljša ali celo razreši inkontinenco, predvsem stresno.

Število porodov: višje kot je število nosečnosti in porodov, višje je tveganje za razvoj urinske inkontinence in prolapsa medeničnih organov. Vendar pa se lahko urinska inkontinenca razvoje tudi pri nuliparih ženskah.

Način poroda: Vaginalni porod poveča tveganje za razvoj stresne urinske inkontinence. Carski rez pa se povezuje z razvojem urgentne inkontinence ali prekomerno aktivnega sečnega mehurja.

Določene športne aktivnosti: Tek, dvigovanje uteži, skakanje povezujemo z nastankom stresne inkontinence. Kajenje, uživanje kofeina in alkohola, možganska kap, inkontinenca blata, vaginalna atrofija, obsevanje, histerektomija, depresija, demenca, enureza v otroštvu itd.

Katere vrste inkontinence poznamo?

Anatomsko razlikujemo uretralno (urin uhaja skozi sečnico) in ekstrauretralno (urin uhaja mimo sečnice skozi neko drugo odprtino) inkontinenco.

Slika 3: Urgentna in stresna urinska inkontinenca

Glede na hitrost nastanka ločimo akutno inkontinenco, ki je običajno prehodna in je lahko posledica okužbe sečil, zdravil, uživanja kave in alkohola, delirantnih stanj, slabše gibljivosti pacientke in psihiatričnih stanj. Kronična inkontinenca je posledica nevroloških bolezni ali bolezni, ki prizadenejo mehur in sečnico.

Klinično jo razdelimo na absolutno in relativno inkontinenco. Absolutna inkontinenca je posledica prirojene (epispadia, ektopični ureter itd.) ali pridobljene (fistule po porodu, iatrogene, neoplastične fistule) nepravilnosti. Pri relativni urinski inkontinenci pa gre lahko za uhajanje urina ob naporu (stresna inkontinenca), nujnostno uhajanje urina (urgentna inkontinenca), mešano inkontinenco in pretočno uhajanje urina (overflow inkontinenca). 

Stresna urinska inkontinenca

Urin uhaja skozi intaktno sečnico, ko je intravezikalni tlak višji od intrauretralnega (zaradi porasta intraabdominalnega tlaka) in to v odsotnosti detruzorske kontrakcije. Nenadno povečanje intraabdominalnega tlaka povzročijo aktivnosti kot so smeh, kašelj in kihanje, dvigovanje težkih bremen, športne aktivnosti. Je najpogostejši tip inkontinence pri ženskah, z vrhom pojavnosti med 45. in 49. letom. 

Ločimo sledeča mehanizma nastanka stresne inkontinence :

Uretralna hipermobilnost – kot posledica slabe opore mišic medeničnega dna in vezivnega tkiva endopelvične fascije. To onemogoča vratu mehurja in sečnici učinkovito zapiranje ob sprednjo steno nožnice, ob povečanju tlaka se tako vrat kot sečnica nenormalno spustita. Gre bodisi za izgubo vezivnega tkiva bodisi za znižan mišični tonus zaradi kroničnega pritiska (kroničen kašelj, debelost, nosečnost) ali travme ob porodu. Ob vaginalnem porodu neredko pride do poškodbe medeničnih mišic in živcev, kar lahko povzroči njihovo dodatno atrofijo in disfunkcijo. 

Intrinzična sfinkterska insuficienca – gre za intrinzično oslabljenost tonusa notranje mišice zapiralke in je običajno posledica nevromuskularne poškodbe, uroginekoloških operacij in staranja. Do uhajanja tipično pride pri nižjih porastih intraabdominalnega tlaka kot pri uretralni hipermobilnosti. 

Urgentna urinska inkontinenca

Močni potrebi po uriniranju sledi nenadno nehotno uriniranje. Najpogosteje na poti do stranišča, ob poslušanju iztekajoče vode ali pri delu z vodo. Je posledica prekomerne aktivnosti sečnega mehurja. Nekontrolirane kontrakcije povzročajo nenadno močno potrebo po uriniranju (t. j. urgenco), ki lahko vodi do inkontinence in povečane frekvence mikcij. Urgentna inkontinenca je pogostejša pri starejših ženskah. Je tudi eden in simptomov, ki se lahko pojavi pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju (PASM). Gre za sindrom urinske urgence z ali brez inkontinence, nikturije (potreba po uriniranju ≥2 krat prekine nočni spanec) in urinske frekvence (potreba po uriniranju več kot 6 krat podnevi oz. več kot 10 krat v 24 urah). 

Urgentna inkontinenca je posledica sledečih mehanizmov:

Hiperrefleksija detruzorja: prekomerna aktivnost je posledica dokazane centralne nevrološke okvare (poškodba hrbtenjače, multipla skleroza, možganska kap, Parkinsonova bolezen itd.). Med polnjenjem mehurja pride do spontanih neinhibiranih kontrakcij detruzorja. 

Nestabilni detruzor: etiologija ni natančno znana. Lahko gre za centralno motnjo kontrole mikcije ali pa nastane zaradi perifernih vzrokov – pretirana holinergična aktivnost ali premajhna adrenergična inhibicija. 

Slaba razteznost detruzorja: onemogoča ustrezno raztezanje mehurja kar ustvari visok pritisk v mehurju, občutek neugodja in zmanjša njegovo kapaciteto. To je običajno posledica radioterapije v področju medenice ali dolgotrajne kateterizacije. 

Hipersenzitivni mehur: urotelij v mehurju nima le pregradne vloge ampak tudi senzorno – mehanično, kemično in temperaturno. Včasih je veljalo, da sta sečni mehur in urin sterilna, vendar so nove raziskave pokazale, da obstaja urinarna mikrobiota, sestavljena večinoma iz bakteterij iz rodu Lactobacillus. Tako lahko motnje v tej mikrobioti ali infekcije privedejo do hipersenzitivnosti sečnega mehurja.

Mešana urinska inkontinenca

Gre za kombinacijo stresne in urgentne urinske inkontinence, prevladuje pa lahko ena ali druga komponenta. 

Kako urinska inkontinenca vpliva na naše zdravje?

Urinska inkontinenca neugodno vpliva na kakovost bolnikovega življenja, saj lahko zaradi strahu pred neprijetnim vonjem vodi v socialno izolacijo. Žensko moti uhajanje vode pri vsakodnevnih telesnih dejavnostih, potovanjih oziroma prevozu, socialnih stikih, izogibajo se spolnim odnosom, zavračajo partnerja, kar privede do postopnega odtujevanja in tako zaradi tega ter urinske inkontinence same začnejo trpeti tudi svojci. Vse navedeno pa se močno odraža na čustvenem področju.

Zdravljenje simptomov urinske inkontinence

Vaginalno mazilo Bioapigyn® je namenjeno lajšanju simptomov stresne, urgentne in mešane urinske inkontinence pri ženskah, starejših od 18 let. Uporaba mazila je še posebej primerna za ženske v menopavzi, pri katerih se pojavlja nehoteno uhajanje urina med naporom, kašljanjem in kihanjem ter med spanjem (nokturija). Vaginalno mazilo BIOAPIGYN® se uporablja tudi za lajšanje simptomov vulvo-vaginalnih motenj, ki nastanejo zaradi zvišanih vrednosti pH nožnice. Zvišane vrednosti pH nožnice se pogosto kažejo kot izcedek iz nožnice, suhost nožnice, bolečine med spolnim odnosom, srbenje ter edem v predelu nožnice in vulve.

Mehanizem delovanja mazila in izsledki raziskav

Vaginalno mazilo Bioapigyn® je medicinski pripomoček, ki:

✔ Lajša simptome urinske inkontinence. Naravne sestavine rastlinskega in čebeljega izvora spodbujajo krčenje in sproščanje gladkih mišic medeničnega dna, kar vodi v njihovo učvrstitev. Posledično se zmanjšajo simptomi stresne, urgentne in mešane urinske inkontinence.

✔ Vaginalno mazilo Bioapigyn® ustvari kislo in viskozno okolje z nizko vsebnostjo vode, ki preprečuje rast, adhezijo in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov ter ob enem zniža pH nožnice na optimalne vrednosti.

✔ Na poškodovani vaginalni sluznici se ustvari zaščitna plast, ki nožnico vlaži in omogoči njeno hitrejše okrevanje ter preprečuje nadaljnje draženje. Kombinacija eteričnih olj in zeliščnega macerata odpravi tudi neprijetne vonjave, ki se pogosto kažejo z "vonjem po ribah".