Kronična nespečnost je motnja, pri kateri bolniki navajajo slabo, nezadostno spanje, utrujenost in nespočitost, kljub zadostnemu času v postelji, ki traja več kot en mesec.

Praviloma je pridružena še resna oslabitev in stres preko dneva. Nespečnost je lahko primarna (ni povezana s telesno ali psihično boleznijo, niti z zlorabo psihoaktivnih substanc) ali sekundarna kot posledica telesne ali psihične bolezni oziroma zlorabe psihoaktivnih snovi. Etiologija primarne nespečnosti je precej nejasna. Nekateri bolniki naj bi bili genetsko nagnjeni k nespečnost z zmanjšanim homeostatskim 'drivom' za spanje. Nespečnost povezujejo tudi z osebnostnimi lastnostmi (tesnobne, obsesivne, depresivne).

Diagnostika

Diagnosticiranje in zdravljenje kronične nespečnosti pogosto predstavlja precejšen izziv, tako za zdravnika, kot tudi za pacienta. Preprosti odgovori in preproste rešitve so izredno redki. Tudi če je nespečnost sprožena s posameznim dogodkom ali stanjem, je kronična nespečnost potem lahko vzdrževana preko številnih drugih med seboj prepletenih dejavnikov.

Epidemiologija

Splošne študije kažejo, da je o nespečnosti v preteklem letu poročal vsak tretji človek, vsak šesti je svojo nespečnost označil kot resno, vsak dvanajsti pa se sooča s kronično nespečnostjo. Nespečnost se pogosteje pojavlja pri ženskah, pri starejših in pri ljudeh z nižjim socioekonomskim statusom. V primerjavi s prehodnimi nespečneži in zdravimi kontrolnimi osebki imajo kronični nespečneži več težav z družinskimi in prijateljskimi razmerji, imajo slabšo koncentracijo ter več težav spominom. Kljub vsemu pa zdravstveno pomoč poišče le 5% bolnikov s  kronično nespečnostjo. 

Zdravljenje kronične nespečnosti

Vedenjsko zdravljenje

Klinični pristop k zdravljenju nespečnosti je večdimenzionalen in zahteva tako vedenjsko kot farmakološko terapijo. Vedenjsko zdravljenje mora biti ciljano, osredotočiti se moramo na tiste faktorje, ki podaljšujejo in poglabljajo motnjo – temperament, življenjski stil, zloraba alkohola, pretirana skrb zaradi slabega spanca. Najbolj učinkovita vedenjska terapija za zdravljenje insomnije je CBT (kognitivna vedenjska terapija). Tehnika je učinkovita pri 70-80% pacientov z nespečnostjo. Znatno zmanjša nekatere komponente nespečnosti – zamik od prihoda v posteljo do začetka spanja in začetek budnosti po spanju. Poleg klinično zaznavnih sprememb pa CBT mnogim bolnikom omogoči, da si vsaj delno povrnejo občutek kontrole nad njihovim spanjem ter tako zmanjšajo čustven pretres, ki ga doživljajo zaradi motenj spanja.

Tabela 1: Vedenjske tehnike za zdravljenje nespečnosti

Farmakološko zdravljenje

Za farmakološko zdravljenje nespečnosti obstajajo številne možnosti. Med drugim prehranski dodatki in rastlinski pripravki, antihistaminiki (H1 antagonisti), ki se dobijo brez recepta, pa tudi sedativni antidepresivi, benzodiazepini in agonisti melatoninskih receptorjev. Učinkovitost prehranskih dodatkov in rastlinskih pripravkov je precej vprašljiva, saj ni nobenega dokaza, da bi bili kaj uspešnejši od placeba. Prav tako je vprašljiva učinkovitost antihistaminikov za zdravljenje nespečnosti, saj zanjo ni sistematičnih dokazov, poleg tega pa povzročajo številne neželene stranske učinke – suha usta, meglen vid, retenca urina, zaprtje ter zaspanost preko dneva, kar lahko vodi do zmanjšane kognitivne funkcije in delirija, posebej pri starejših. Sedativni antidepresivi (trazodone, doxepine) so se izkazali za uspešne pri zdravljenju kronične nespečnosti, ki je pridružena depresiji. Za zdravljenje primarne kronične nespečnosti jih zaradi stranskih učinkov (vrtoglavica, suha usta, priapizem, ortostatska hipotenzija)  ne uporabljamo.

Najučinkovitejša zdravila za zdravljenje kronične nespečnosti so benzodiazepini, nebenzodiazepini in agonisti melatoninskih receptorjev. Starejši benzodiazepini so neselektivni agonisti benzodiazepinskih receptorjev in lahko povzročajo stranske učinke kot so: sedacija preko dneva, kognitivna zavrtost, motnje koordinacije, toleranco, odvisnost in rebound nespečnost ob prenehanju jemanja. Novejši nebenzodiazepini (eszopiclone, zaleplon, zolpidem) se vežejo na specifične benzodiazepinske receptorje in delujejo le na alfa 1-3 podenote GABA receptorjev, ki se nahajajo v ventrolateralnem preoptičnem nukleusu in tako spodbujajo spanje. Ramelteon je selektivni agonist melatoninskih receptorjev (MT1 in MT2) in naj bi vplival zgolj na aktivnost CNS. Deluje preko inhibicije pozornosti (MT1) in indukcije ritma spanje/budnost (MT2).

Kako hitreje zaspati s CBD?

CANNASEN® nočno pršilo za nos je medicinski pripomoček, ki izboljša kakovost spanja in pomaga lažje zaspati. Deluje z vlaženjem, čiščenjem in obnavljanjem nosne sluznice, olajšuje dihanje skozi nos in s tem prispeva k boljšemu spancu. Vsebuje sezamovo olje, konopljino olje s CBN in CBD, olje sivke in vitamin E, ki skupaj pomagajo pri sproščanju telesa in lajšanju draženja nosne sluznice.